Že zgodaj začnemo dumat kam, pa kdaj, pa,… (Boris, Igor in jaz), pa kar odlašamo: Kovk noče obrniti na JZ in kar nabija burjo in S, pa še čisto se pokrije vsa Primorska. Čeprav smo bili že skoraj zmenjeni za dol (pa še Špelo smo imeli zraven), se z Igorjem na koncu ozreva proti Gorenjski (kjer je ves čas zapeljivi sonček) in se odločiva: če se že gremo sam dol vreč, naj bo vsaj na soncu.
Boris (s Špelo) odstopi, midva še cincava med Krvavcem (v bazi) in Gozdom (v soncu brez vetra). Ampak pravi Igor, da bo šel peš na Križko in bo zrihtal žico za težke rukzake gor potegnit (mu sicer ne verjamem, ker je med tednom in izven sezone…).
Pri Seničnem pobere Jureta, ki priganja, da je treba takoj gor, ker je idealno in drži in je on samo malo napakco naredu, da je zdajle na tleh… Se zbašemo v LCja in gor na sam start (po pooblastilu gazde, da ne bomo kaj zamudili…).
Takoj postavimo in v luft: Jure drugič, pa jaz in Igor in še ostali…
Sam začnem nabirati pred startom (do cca 1100, več mi ne gre za nobeno ceno), ostali se že zapeljejo na V rob, pa nekaj tam vrtijo, pa tud nazaj pridejo. Potem se zamenjamo in midva z Igorjem vrtiva tam in vrtiva in vrtiva in spet nazaj, da še nad startom spet vrtimo in vrtimo in vrtimo… in vrtimo.
In ko se nam vsem že pošteno vrti, imam po slabi uri in pol zadosti (ker čez 1150 ne pridem, pa če se raztrgam) in se odpeljem na pristanek skupaj z Igorjem.
Igorjev let
Zoranov let
Igor zapelje nas šoferje gor po svoje makine.
Dan se je obrnil dosti bolje, kot sem (smo) sploh pričakovali…