Že tretji dan nabija čez SLO orkanski S, SV (in burja na Primorskem). Pa vseeno tudi v teh dneh tavam naokoli.

Včeraj sem si v tej okolici ogledoval Erzovi mali mojstrovini iz (objavljene) zaloge lanskega leta, pa si, glede na orkanske sunke, nisem upal padala niti iz avta potegniti. Danes je še malo huje, ampak med temi griči se na momente tudi malo umiri. Sploh, če si nizko pri tleh.

Včerajšnjih startov ne grem niti pogledat, ampak zavijem po dolini naprej, kjer je nekaj nizkih travnatih gričev. In se ustavim pred Babnim Dolom. Čudovito (nizko) travnato pobočje, na vrhu platojček, odrezan kot miza. Malo čakam in spodaj celo ne piha orkansko (drevesa na pobočjih doline pa ob sunkih zabučijo). Vzamem M24 in se sprehodim na platojček (više gori v pobočju drevesa občasno zakrivi). Spet »študiozno« čakam in sunki so v ciklih (high cikel 7-9/11), vmes pa low cikel 3-5/8. Hladno pa ob tem vetru, da se ti kar zanohta in travnata tla zamrznjena, kot beton.

Samo malo razprem padalček in se vpnem. Pride high cikel in mi ga v momentu odpre, da se zategnjenimi komandami »sprehodim« za rob platojčka na zavetrno stran. Tu čakam, da napad mine, ga potegnem spet na vetrno stran in ko pride low cikel ga dvignem in padalo dvigne mene in me odlifta nad pobočje. Malo niže me spusti skoraj do tal, pa spet dvigne v luft in drži na mestu in potem ob pobočju v desno še pred iztekom spusti na tla, tako da niti do avta 100m naprej ne pridem.

Zanimiva izkušnja (je nekdo zadnjič napisal, ko je letel z Zaplate)  – je možna tudi na nizkih krtinah … En takšen novnovnov je dovolj za danes 🙂