Sicer že zjutraj na terenu pri -16 st C, ki pa se topijo, kakor gre sonce gor. In sonce draži. Kastner prijavi Slevico in ideja mi je takoj všeč. A oni bi šli peš, pa Kafolu je bz ker bo samo za dol metat… Zmenim se z Mojco R., da mi gre rešit avto in ko se peljeva gor, vidiva pri cerkvi vrtet dva ptiča v nuli. Mislim si, da je to le zanju, itak pa jima ne gre gor. Tedaj še ni jasno kako bo….

Na štartu se vidi neka sapa, odločam se o flis rokavicah ali taprave, k sreči se za slednje odločim. Štartam, Mojca se odpelje, tako da niti ne vidi, kako mi gre. Letim samo z Naviterjem, z ugasnjenim variom, čeprav sem ga ta teden že tudi poslušal, testiral. In nekaj je, vrtim nulo, malo se celo dvignem, v vrtenju gledajoč Naviterja, ki ob strani kaže dviganje, ampak v tangicah v katerih sem, ga ne vidim ves čas, saj kokpit pripet improvizirano prav nesramno visi. Ko se takole malo dvignem, poskušam z rokavico zadet kvadratek na inštrumentu, kjer je kljukica pri utišaj vario, ne uspevam in zacurim, komaaaaj še prestavim nazaj, da vario vsaj vidim. In potem spet malo višje, zadanem kljukico za vžgat vario, da lepo navijem, da me zazebe še bolj tja v rokce (danes imam k sreči od zjutraj vsaj dolge gate) in imam dovolj.

Z lahkoto bi se zapeljal v Pograc, ampak ne.

Še enkrat se je pokazalo, da je Slevca v švoh vetru izredno termična, obrnjena je direkt na jug, v sonce! (in da je Koreno slabši štart za priletet v to termiko, prideš prenizek). O inverziji za danes pa ne vem nič.