Danes se odločiva za dopoldanski pohod na okoliško gričevje. Ker sva na Mesečevem platoju že bila in ker piha že dva dni burja (ki je napovedana spet močnejša tudi za jutri) in danes piha malo manj kot zadnja dva dneva, na tihem upam, da bom lahko odletel s Titovega starta. Zato si naložim lahko opremo z M24. Po planinski poti v smeri rta Škuljica in potem desno v sedlo na grebenu. Tu zavijeva desno in se spotikava po ostrem kamenju po planinski poti po grebenu proti Hlamu. Ko pot zavije ostro levo čez kamniti zid, greva desno dol na krasen nagnjen travniček sredi tega krša: Titov start. Piha idealno gor in takoj postavim. Lepo ga dvignem hrbtno in stopim v zrak. Burje je premalo, da bi me držala s tem padalom, zato samo malo zavijugam in se zapeljem proti plaži, ki je bila prej, ko sva začela pohod, popolnoma prazna. Dosti bolj pametno bi bilo, da bi si prej izbral kak travnik (čeprav primernih ni veliko) stran od plaže, saj sem imel lepo višino. Sedaj je na plaži že kar nekaj ljudi, zato se usmerim tik ob vodi. Na začetku plaže so koli, ki jih preletim, potem pa me sploh noče spustiti (prepozno ugotovim, da je veter malo nad tlemi bolj JV od hriba dol, vzporedno s plažo, kot pa SV=burja, ki je bila zgoraj) in skoraj z vetrom zapeljem mimo ležečih ljudi po pesku in na koncu še začofotam po vodi…

 

 

Vse to je imelo kar nekaj posledic, ki pa jih ne bom bolj detajlno opisoval…

Tule je pa še turistični filmček 🙂