Igor uživa v Posočju in me je že včeraj vabil na letenje. Pa sem raje izbral curažo na Slivnici…
Tudi za danes sem v dilemi (saj ni nobenega drugega interesenta), ampak ko se zjutraj zbudim dovolj zgodaj, sem brez pomislekov. Rezerviram še eno mesto v kombiju pri Klavdiju, nastavim navigacijo in gasa. Kljub vsem cestnim zaporam pridem 10 min pred 10.00, ko je odhod. Štirje kombiji padalskih tujcev, le midva z Igorjem sva domača.
Ko pridemo na start, piha idealno. Ostali imajo še briefing in postopajo, midva postaviva. Igor me, kot novinca na tem startu, usmerja, kje naj pobiram in na kaj naj pazim. Le eden starta pred nama in sva v luftu.
Najprej nabirava pred startom, potem zajadrava vzdolž grebena mimo antene in naprej (čisto do preskoka za Gemono ne smeva, ker imajo Italijani danes NOTAM). Igor mi ves čas kaže, tako da je pravi užitek jadrati, kljub živahni termiki. Do Breškega Jalovca gre vse po maslu (no, ne da ni treba delati), potem se nama pred vogalom ustavi.
Samo gunca naju in zbija in je prav grdo (po eni kasnejši teoriji domačinov je treba samo stisniti zobe – in gas). Igor obrne nazaj in v kotanji pred hribom v ozkem in živahnem kmalu nabere dovolj nad greben, da se odpelje naprej. Jaz poskušam in ponavljam vajo, pa čez 1600 ne pridem. Še dva padalca in en tandem rinejo naprej vsi nizki in v grozljivem guncanju (očitno je res močan Z) zrinejo okoli roba.
Po X poskusih imam dovolj in se odpeljem nazaj. Do antene (vrh Kobariškega Stola) in nad start in še malo naprej in potem tu vrtim in nabiram (tudi čakam Igorja). Ko enkrat naberem na 1800, se odpeljem nazaj čez Sočo na Polovnik. Tudi Igor se javlja, da že prihaja nazaj. Hitro sem na grebenu.
Ob Polovniku že vem, kaj lahko pričakujem in res je živahno z močnimi dviganji. Ko pridem na Krasji vrh, je Krnčica s Krnom v bazi, zato navijem do baze in še malo več do 1900 in se odločim kar direkt čez Drežnico na Planico. Lepo drži in brez problema priklopim Planico.
Nabiram in še preskok na Mrzli vrh. Spet naberem in se zapeljem do konca na Kozlov rob. Tu čez me že pošteno spušča, zato se odločim za nazaj. Srečava se z Igorjem, ki bo porinil proti Kobali. Spet lepo naberem na Mrzlem vrhu, potem pa še na Plečah in direkt čez Joške in Kobarid na V rob Stola. Še eden je tu zraven in ga gunca in ustavlja, da ni res. Jaz sem malo bolj zunaj in mi gre bolje, ampak vseeno nimam več motiva nadaljevati, zato se odpeljem ven in na pristanek k pumpi ob LCju.
Zoranov let
Pospravim in k Teji na radler-je in klepet z lokalci (Simon Konavec,…).
Po slabi uri pristane še Igor.
Igorjev let
Najprej se nam pridruži pri Teji, da dočakava 18h, ko začnejo restavracije spet obratovati. In potem si privoščiva eno dobro večerjo. Igor še ostane v Posočju, jaz gasa v LJU.
Še vizualizacija najinih letov:
Super dan in let in še novnov. Vesel kot radio.