Danes bi pa že moral spet nekam iti, da se neham tresti. Dopoldansko usklajevanje ne prinese nič skupne akcije, zato se odločim da grem kar sam na Gorenjsko (manj Z, Gozd ves dan J, Ambrož in Krvavec J, JZ, še ob 14h vse modro in brez oblačka).

Ustavim se pod Ambrotom na praznem parkingu. Občasno kar potegne in Ambro ravno obrne na SZ, na vrhu pa ves čas strogi Z. To mi ni preveč všeč in potegnem do Gozda.

Tu vzleta in pristaja množica Poljakov. Ker bolj ali manj curijo, nekaj časa cincam, ali sploh iti gor. Pa zraven mene zaparkira Erzo, ki je tudi ravno prišel izpod Ambrota (z enako ugotovitvijo). Naložim se k njemu in gor.

Erzo nima namena čakati in kar postavi med Poljake in odleti v šibkem vetru. Meni se zdi premalo vetra, oblaki pa vedno bolj pokrivajo, zato vseeno tudi postavim. Erzo se najprej matra pred startom v neki nulci, potem se zapelje na V in izgine.

Potegnem še jaz, se malo matram zunaj pred startom (kot je svetoval Jure), pa vse skupaj nič. Vidim, da se je Erzo rešil na V robu in zapeljem tja. Pa sem tako nizek, da že drajsam krošnje in se samo še zapeljem na pristanek, kamor komaj pridrajsam (vmesno dviganje na slemenu me je rešilo pred prezgodnjim pristankom pri cesti).

Ko pospravljam, vidim, da je Erzo že na Kriški.