Po zemeljskih obveznosti se nekaj po 12h začneva koordinirati, predvsem z Igorjem (Jean kasneje lokalno, Mega ne more). Vetra skoraj nič (burja dopoldan, potem na JZ), sonček pa že sije med bazicami, ki po Gorenjskem že nizko pokrivajo vrhove. Hitro se zediniva za Čaven (ali Lijak, saj je na Kovku še 3/ 4,5 SV, SZ).
Naložim se k Igorju in dol. Zagotoviva si Samota za prevoz, Vidmarjev Jože pa je tudi za akcijo.
V Lokavcu še malo cincava, saj je nad Čavnom velika temna baza (a bo začelo deževati ali samo zauga…?). Pa pride Jože in za njim še Samo in gremo gor (vsaj pogledati).
Na startu v senci, baza pa ne več nad nami, ampak za hrbtom, piha malo – z leve in gor.
Malo čakamo in ko za trenutek posije sonce potegnemo: Jože, jaz in Igor. Jože najprej poskuša zunaj, pred hribom, pa nič konkretnega, zato v desno proti Kuclju (najprej nizek).
Jaz za njim višji (nad Polico) in ko začneva pred Kucljem vrteti v močnem stebru pod nastajajočo bazo, se pridruži tudi že Igor.
Je dokaj pokrito, z nakuhanimi bazami in dviganja najdemo zunaj, dokaj pred grebenom. Pazim, da ne pridem v bazo in se takoj zapeljem naprej. Do Zmajarske, tu spet naberemo standardno in proti Lijaku. Nekaj Lijakarjev je kar visokih, večinoma pa so nizki na grebenu. Jože se zapelje daleč zadaj za start in tam popravi višino, meni gre dol in raje obrnem nekaj za Vojašnico. Igor nizek rine zadaj do starta.
Za Jožetom nazaj. Pri Zmajarski poberem do 1300 in okoli Čavna in Kuclja pod temino (ampak mi vemo, da tam ni tako hudo, kot zgleda z Lijaka). Jože se s Police vrže na Kovk, jaz pa poberem na Modrasovcu do 1200, preden se zapeljem čez. Igor je že za nama pri Kuclju.
Jože priklopi pod robom in se ves čas pod grebenom plazi proti Podrti. Sam priklopim bogato nad grebenom in peljem ves čas malo nad njim, vendar Kovk ne dela kaj dosti, tako da pridem do Podrte že pod robom. Jože že prej obrne, saj je vedno nižji in hoče v Lokavec. Zapeljem do starta (kjer kaže klobasa lepo gor), obrnem in nazaj ves čas pod robom. Igor javi, da je, po poskusu priklopa na Hubelj, pristal v Lokavcu pri avtu.
Igorjev let
Vidmarjev Jože nekaj za njim tudi tam.
Jožetov let
Sam se zapeljem okoli Hublja in rinem v počasnem curjenju naprej in obrnem še lepo visok. In namesto da bi porinil nazaj pod grebenom do Anje (sploh ne pomislim na to !?), se brez razloga (saj je Igor že rešil avto) odpeljem ven proti Ajdovščini in pristanem na standardnem travniku pred letališčem ob cesti iz Lokavca v Ajdovščino.
Zoranov let
Od Predmeje prihaja siva zavesa. Domov vozeči Jože se ustavi pri meni. Ravno ko zaprem rukzak ob njegovi pomoči, prve kapljice udarijo ob prelepi mavrici.
Pa še na prehranjevanje v Ajdovščino.