Spet ta inverzija ob enem zadnjih toplih in sončnih dnevov z napovedanim močnim Z… Še preden sam kaj preveč gruntam, Igor že predlaga Kriško kot optimalno rešitev. In ker je petek, se planira tudi fura z žičnico, tako da bi to lahko skombinirali s prevozom težke opreme.
In se že okoli 12h peljeva na Gozd. Šele med vožnjo gor (varianta je še, da bi najprej poskušala na Gozdu – če uspeva pobrati…) dobiva zagotovilo, da bodo tovor speljali ob 15h. Odločiva se, da greva raje takoj počasi gor in čakava na koči (ob štrukljih in podobnem…), kot da tvegava start na Gozdu, kjer ni nobenega vetra. Odloživa rukzake v žičnično gajbo in počasi gor (no, vsaj jaz, Igor bi itak kar odlaufal gor…).
Greva po levi varianti čez travnata pobočja in na koncu pod zajlo.
Čez dobro uro sva pri koči. Do višine koče je vse bolj mrčasto in se komaj vidi v dolino (inverzija). Pošteno si odpočijeva, preden pride najina roba (15.20).
Takoj na start, kjer piha (4-6) že ves čas večinoma strogo z leve (V) skoraj vzporedno s pobočjem Postaviva in ko veter vsaj malo nakaže bolj od spredaj, potegneva.
Sam speljem bolj krevljasto in zapeljem takoj levo ob greben. Pa ta V (dolinc) kar precej ustavlja in samo curim ob pobočju proti Tolstemu vrhu. Z Igorjem se dogaja podobno. V guncanju in razmetavanju se poskušava prebiti okoli pobočja na V del Tolstega vrha, kjer pa ni nobenega (pričakovanega) dviganja. Tako se boriva ob J pobočju Tolstega še nadaljnje debele pol ure, dokler počasi ne zgubiva toliko, da se preseliva na V rob Gozda in tam še malo drajsava.
Prvi pristane Igor.
Igorjev let
Nekaj za njim po napolnjeni uri pristanem še sam.
Zoranov let
No, vsaj krasen sončen in topel sprehod cca 500 vm sva naredila, če že letenje ni bilo ravno navdušujoče…