Danes napovedan najboljši dan tega tedna: jasno z JZ (žal veliko, z višino pa še več). Že včeraj smo rekli, da gremo zgodaj, še predno JZ ojača.
Ob 9.15 se pri mojem Hoferju naloži Igor in med potjo se prijavi še Mirko (da prelufta padalo po dolgem času). Erzo mora iti na projekte, Megu je prezgodaj, drugih ni…
Na Železniški se preloživa k Mirku in gasa (skoraj znotraj hitrostnih omejitev) pod Lijak. Herman že čaka in ker smo zgodnji, le nas tri zapelje na start.
Na startu ob 10.30 že lepo piha (dinamika), zato takoj začnemo postavljati. Mirko je po dolgi pavzi malo nervozen, vendar gre kljub temu prvi v luft in takoj lepo zajadra. Igor malo za njim, jaz pa še nekaj minut motovilim z dodatno elektroniko (ki jo na koncu ugasnem), da pride še druga runda (Konrad, Micko in Čebulj).
Ob pobočju na levo gre kar samo gor. Okoli V roba še malo matrarije (piha močan JV), potem pa gre samo še počasi naprej in gor mimo Vojašnice in Zmajarske nad Skret. Igorja je za Skretom precej splaknilo in se nizek vrača pobirat, jaz pa z višino okoli 1000 naprej (Mirko je tu še dosti višji – 1200, in obrača nazaj). Veter preklopi na JZ, vendar gre še vedno počasi gor v vedno močnejši JZ … in z vedno večjo hitrostjo naprej (pri Kuclju mi pokaže celo 72 !). Do police pred Modrasovcem pridem s 1200, ves čas bolj zunaj in kljub močnemu vetru precej umirjeno.
In ker sem sam, na V robu pri skalah obrnem nazaj (le zakaj ??) in se ustavim. Pokaže mi -15, -10, +5, 0. Poskušam malo bolj ob pobočje, pa postane bolj živahno in gre le po polžje naprej. Ob tem pa zgubljam in sem hitro pod polico. Ker vidim, da nazaj riniti nima več smisla (kot, da je prejle pa imelo…), odpeljem ven z mislijo, da bi le z vetrom podaljšal proti Kovku. V tem trenutku zagledam visoko gori Konrada, ki se veselo (ekspresno) pelje čez proti Kovku. Poskušam najti neko dviganje, pa sem že prenizek in me samo splakuje dol proti Lokavcu, kjer pristanem na standardnem travniku.
Konrad pa kmalu po postaji javi, da je okoli Kovka res VELIKO vetra (9,5/14 JZ). Ker ga je tudi pri meni na tleh kar nekaj, še skoraj uro handlam.
Mirko medtem po uspešnem letu zadovoljen pristane pod Lijakom pri avtu.
Igor pa oddela km nazaj na Lijak in šele v drugi rundi potegne v nepovratno špuro mimo Kuclja in mimo mene do Kovka in dol k Anji.
Mirko pride po mene in pri Anji počakava, da ostali zložijo in se pridružijo.