Na poti gor Igor najde rešitev za kasnejše reševanje njegova avto s starta, tako da lahko tudi Saša odleti še enkrat.

Vsi ostali so medtem že v zraku in so se že razkropili…

Še na parkingu zgoraj nisem prepričan, da bi šel še enkrat, pa me oba hitro prepričata. Pot gor v drugo mi je res muka (sam pri sebi se izgovarjam na trenutno zdravstveno stanje, vročino sonca, splošno počutje, depresijo zaradi curaže, penzijo…) in na vrh pridem totalno izmučen, ko sta Saša in Igor že pripravljena.

Postavim, medtem ko odletita. Prva Saša in ko sem že skoraj naštiman, še Igor (veter kar ga kar malo zafrkava, saj občasno pihne JZ in celo SZ z desne dol po startu). Ko sem čisto pripravljen in hočem potegniti, pa butne majhen dust devilček in mi zamota padalo v višino, da ga komaj zadržim in se že vidim obešen zadaj na anteni. Na srečo takoj ugasne. Padalo je 6x zamotano okoli osi. Odpnem se, razmotam padalo in na novo postavim.

In potegnem in malo podrajsam levo in desno in dobim kraljevski steber… do 2200m. Igor je medtem tudi v drugo ves nizek in se gre reševat čez Sočo na Joške. Saša se počasi odpelje na pristanek.

Sašini komentarji 2.leta:

 

Jaz pa v višavah čez Sočo pod Krn, tu spet naberem do 2200 in čez dolino in Kobarid na K.Stol. Igor se medtem uspe rešiti in odpelje proti J v smeri Tolmina in naprej.

Greben Stola priklopim z lepo višino in do Antene (je kar živahno in precej dinamično). Tu srečam nekaj ostalih, ki se vračajo iz Z smeri. Spet naberem in nazaj do konca grebena in direkt čez dolino do pobočij Krna, kjer nad Vrsnim spet lepo poberem. Naprej mimo Mrzlega vrha in s 1700 ven in mimo Tolmina čez Sočo. Igor javlja, da je že pri Sveti gori in bo kmalu na Škabrijelu. Jaz pa kar ne vem kako in kam. Zapeljem naravnost proti Volčam, pa sredi te suhe doline zadenem v dolinc, ki me začne pospešeno spuščati. V  dolini Soče naprej ne vidim nobenih pristankov in sem kar vesel, da sem vedno nižji. Najprej hočem pristati kar tu nekje, pa se mi zdi dolinca preveč, zato obrnem in se s 50+ odpeljem čez Sočo nazaj na uradni pristanek v Tolmin.

Saša je že zdavnaj rešila avto in je iz Kobarida kmalu pri meni. Odpeljeva proti Gorici.

Erzo javi, da je zaradi tehničnih težav moral pristati nekje pri Kozini…

Slediva Igorjevemu LiveTrackingu in ko sva v Novi Gorici, tudi on pristane blizu Podnanosa.

 

Ko se mi trije dobimo in odpeljemo na zaključno pojedino v AvioPub, pa pristane tudi Jože. In lepo ugotovi Igor: medtem ko so Bovčani sanjali o »dunajskih zrezkih«, je šel Jože na »sveže kalamare« v Labin 🙂