To slabo vreme se kar ne neha in tako iščemo letalne luknje v času in prostoru… Če ne bi imel dopoldne zemeljskih opravil, bi najraje šel na projekte.
Tako pa se okoli 15h odpeljem proti Horjulu. Napovedan JV,V, vse bolj ali manj pokrito, med vožnjo mi tudi rahlo rosi.
Pri Športni je že Erzo, hkrati pa pride še Velkavrh. K Erzu in gor. Takoj na Slevico.
Trava je pošteno visoka, pa na srečo vsaj na prečni poti, kjer razgrinjamo, ne preveč (pa vse je suho). Prvi potegne Erzo Tritona in v tangicah potegne špuro skozi travo. Potem jaz z Rookom v tangicah sosednjo gaz in zadnji še Milan dvigne svojega BGDja.
Samo zapeljemo se ven. Erzo rine v desno do konca Horjula.
Sam se zapeljem nekaj čez Športno in nazaj na pristanek.
Milan pa podaljša še čez griček Čelec pri Športni na ravnico J od njega.
V rahlem dežju pospravim in grem najprej po Erza, ki močno navija še za enkrat. Še Milana pobereva in zapeljemo se gor (jaz odločno kot šofer). Na poti gor rosenje poneha.
Na startu piha rahlo od leve in od zadaj. Pa Erzo postavi in ko pihne gor, spet zarije skozi travo. Hitro je tudi Milan za in še njemu pomagam postaviti. V prvo se ne izkoplje iz trave, zato postavi sam še enkrat na spodnji polici. Oba odletita čez Čelec do Šujice.
Ko sem spodaj, ju grem iskati, saj bi, po nategovanju leta do skrajnosti, imela kar daleč do avta pri Športni… Onadva gor po avto, jaz pa v LJU.