Danes spet vse pokrito z malo JV vetra. Najprej še gruntamo (Erzo, Poje, Jean) kam, pa se na koncu spet odločimo za Slivnico kot najbližjo nesigurnost.

Ob 11.30 na Železniški z Erzom počakava Velkavrha in Pojeta. V LCja in do Unca, kjer vskoči Jean. Na Pumpu se kot 6-ti stisne še šofer Emil (ima popoldne šiht).

Na startu takoj postavimo (danes piha malo bolj z leve, vendar podobno šibko kot včeraj). Za razliko od včeraj pa se v današnji pokritosti lepo vidijo baze, ki so nizke (okoli 1300) in nekatere tudi precej grozeče temne (napovedan je bil tudi mestoma dež čez dan…). Erzo, Poje in Jean v luft.

Jaz potegnem takoj za Jeanom, pa se na veliki skali spotaknem in hz lepo dvignjenim padalom prevalim nazaj, tako da me Milan kar nekaj časa odmotava iz padala.

V drugo odletim (veter že občasno pihne dol) lepo in zunaj takoj najdem steber. Milana še kar nekaj časa ni za mano, saj sedaj piha večinoma dol po štartu.

Le nekaj nad start navrtim, potem pa stisnem rep med noge (me prehitro dviguje gor proti črnini) in se zapeljem za prvimi tremi, ki navijajo pod bazami na Z delu grebena nad Cerknico. Ko pridem tja, so oni že naprej v višavah, jaz pa prenizek in mi gre samo še dol. Odpeljem se ves nizek že proti Pumpi, pa dobim steber, ki me zaposli še za nekaj časa. Lepo (pa zelo počasi) pridobivam, dokler pri 1000 ne padem ven in ga ne najdem več in potem z -2 na pristanek.

Malo za mano je v istem stebru tudi Milan, ki tudi lepo navija in se z 1000 odpelje dokler gre ven nad polje – pristat.

Jean sede nekaj pred Uncem.

Erzo in Poje pa še kar vztrajata in pririneta do Planinskega polja.

 

Poberem Milana in do Unca, kamor Jean pripelje Erza in Pojeta. Vsi k meni (tudi Jean), saj nameravajo še na Slevico.