Ker sem včeraj abstiniral je danes seveda mus.
Z Erzotom se zjutraj neki menva za Stari vrh, ampak zadeva pade v vodo, ker bo tam čist najprej pokrilo, vsaj meni je bilo tako rečeno. Ok, ne bom tišal če ni. Erzo vzame last minute aranžma za Kovk z Jasno, meni se pa zdi, da glede na malo vetra, bi lahko bila Slivnica užitna. Se slišiva s Kafolom in hajd v Cerknico, kjer se dobiva z Dušanom in gasa gor.
Na štartu pa … hja piha dol. Skratka sever in sever in sever. Jajca. Ker verjamem v boljšo prihodnost vseeno raztegnem krilo in ga postavim v Z SZ smer, pa da vidimo. Počasi naštimam zic, pa kokpit, pa kajvemkaj še vse. Sever, sever mu j . Kafol me provocira, da kaj mečkam, sam itak, da ni. Se pripravim za štart naprej pa, da vidim če sploh še znam. Pihne gor, Kafol zatuli kot, da ga derejo in potegnem. Padalo skoči lepo gor, zalaufam, se odlimam od tal in začnem frezat tiste zelene rastline, ki pokrivajo tla. Skratka udrlo se mi je k svina in sem ža videl kako bom tam vrh ene smreke domov nesel za novoletni drevešček. Eh nekako je šlo, ni panike, ampak dol gre še vedno nagravžno preveč.
Se spravim od pobočja stran in upam, da zahakljam kakega optimista za na gor. Kooončno malo potrza. Prtisnem še malo v smeri in zavrtim. Šlo je počasi, pa zgubljal se mi je, ampak sem nekako peiplužil dovolj visoko, da se odpravim na rajžo. Čez Javornike tako, tako, ni bilo glih ziher, da se bo dalo. Sem si v enem momentu rekel, pa pejt že no in sem se zvalil preko. V Knežaku pa Z, SZ. Mi je čisto pokvarilo shemo in ne najdem nič konkretnega za dvignit in popraviti višino tako, da me samo še splakne po pobočju Šilen tabora in sem na tleh.
Megov let
Štop do Unca, štop v Cerknico do avta in to je to.
Komentarji: