Sedaj pa ni več nobene bele pike v bližnji okolici in treba je na Gozd.
Na pristanku naložim Grega (Malenška), ki je pravkar scuril in še dva in gor.
Na startu nič vetra in vse (vedno bolj) pokrito. Pridružimo se dvema čakajočima in ob prekladanju pravkar pripeljanih tramov malo pomodrujemo z Juretom. Počasi nakaplja še nekaj optimistov, med njimi pa tudi Bajtov Žiga.
Končno začne malo pihati in z Gregom začneva postavljati. Pa začne od zadaj prihajati temina iznad Tolstega, ki mi je odličen izgovor, da bi pospravil nazaj, saj nimam nobene prave motivacije za letenje (prejšnja novnova sta me v bistvu kar potešila…).
Grega odleti in čeprav se vidi da je V res močan, kmalu pobere. Naslednjemu za njim pri startu V zaklofa padalo, ko je že v zraku in zaruži v šavje spodaj. Potem odleti Žiga, ki tudi pobere. In tako je pač treba iti in sem jaz naslednji.
Na V rob se pregrizem skozi guncanje V in potem tu najdem lepo dviganje do 1300. Naprej na Tolstega, kjer zgubim, pa spet naberem… In tako drajsam tu naokoli brez prevelike želje, da bi šel v višave, kjer je od Tolstega proti Storžiču vse temno (čeprav danes po napovedi ni za pričakovati dežja…). Edini cilj mi je nadrajsati uro in ko se ta približuje, se odpeljem na pristanek.
Zoranov let
Žal sem prehitro na tleh in nisem izpolnil cilja, saj mi manjkata slabi 2 minuti… 🙂