Spet ta V. In ker bo na J polobli SLO močan, zjutraj razmišljam predvsem o Gorenjski. Jože se je že odločil za kasnejši Zavrh, Erzo pa bi tudi šel kasneje … nekam. In tako predolgo odlašam z odhodom, da začnejo Karavanke že pošteno kuhati in pokrivati (po napovedi danes ne bo nobenega dežja…).
Ko se že odpeljem proti S, je nad Krvavcem na radarski že ena temno rdeča celica in malo kasneje pokliče Planinšek, da je zbežal pristat v Kamnik. Obrnem in na Vrhniko. Malo pred 15h je tam že Poje, Erzo malo kasneje in z njim gor.
Na startu piha malo, skoraj nič. Takoj postavimo in v luft: Jože, Erzo in jaz. Oba nabirata na pomolu še levo od antene; Jože že visoko, Erzo nižji stoji skoraj na mestu. Grem k njima, pa nikakor ne morem kaj prida pobrati, čeprav kar drži. Potem se odpeljem nazaj mimo starta in najprej zgubljam, pri Velikem Trebelniku pa le najdem dviganje in kmalu pririnem do 1400. Potem pa kar nek rodeo in kaj dosti više kar ne morem pobrati (naprej gre komaj kaj, 5-10, nazaj (sicer 50) pa si s to višino še ne upam in tako se z nekaj več kot 1500 spet zapeljem ven nad Barje in z bogato višino v Podlipsko.
Jože je pristal skoraj v Hotedršici.
Ko prištopam do Vrhnike in pridem na Šodr, izstopi Jože hkrati iz svojega štopa. Jože zapelje gor po Erzov avto, ne da bi vedela za telefon, ki ga je Erzo pozabil na startu. Dostavim ga na Šodr in čao…
Ko pristane Erzo v Vipavski
počasi pride preko posrednikov info o pozabljenem telefonu do mene, vendar je že prepozno za kakšno kombinatoriko in si na koncu pomaga sam…