Danes bo še prej pokrilo (sploh v Karavankah), zato bi bilo bolje biti bolj zgoden. Najprej razmišljam o Slivnici (ali Grmadi, za kamor se odloča Jean), pa me Poje in Erzo potolčeta, da bo na Slivnici itak čez pihalo (ker postaja pač v takem laže) in da je treba spet na Zavrh.

Ker grem bolj zgodaj od doma, čakam uro in pol na Vrhniki, da se izpolni kasneje določena zborna ura ob 13.30, ko je že vse naokoli dokaj pokrito in se celice že razraščajo po Sloveniji (bi moral iti kar sam gor že prej…). Poje, Velkavrh in Erzo in jaz se naložimo k Jožetu in gor.

Milan sicer gre z robo na start, je pa že odločen za šoferja, ko gledamo temine nad sabo.

Na startu Erzo razpakira, ko začne grmeti vedno bližje (in občasno pihne od zadaj dol). Ko useka prav blizu, Erzo pospravi, Jože pa postavi ob sprotnem razvoju posebne teorije, kako bo to ostalo potisnjeno zadaj, ker je spredaj vse v senci in… S pomočjo Milana hitreje postavi in atraktivno spelje, medtem ko sva z Erzom že na poti v avto (da ne bova mokra …).

Jože se samo odpelje na desno v dolino in ga kmalu naložimo.

Potem pa na Šodr in pod Slevico (Velkavrh in Erzo sta neumorna). Še Jože in jaz se odpeljeva do Športne in gor z Erzom.

Na startu piha lepo gor in nobenih grozečih neviht v bližini. Takoj postavimo in v luft: Jože (projektna klasa), Erzo, Milan in jaz (projektna klasa). Bolj ali manj se zapeljemo dol nekaj čez Športno.

 

Erzo in Milan hočeta še enkrat. Jože nas zapelje gor, da jaz odpeljem Erzov avto dol, medtem Milan in Erzo v luft…

Andrej Erznožnik : Eno uro sem ga guslal, da mi je pol kmet u Dolncah težil, zakaj sem stvari po gladko pokošeni travi razmetal in da bom gotovo kaj pozabil v njegovi travi. Imel sem še srečo da je prišel z lopato in ne z vilami. Glede na svetovne izkušnje lahko zatrdim, da je tule gotovo svetovni epicenter kmečke neprijaznosti, saj je njegov sosed v Glincah extra kaliber. Jih je pa razumeti, saj so generacije vznemirjene, vsled urbanizacije na mejah njihovih posestev v nekoč vasicah Dolnice in Glince. [23.8.2018 18:54]