Ker si po tednu projektov želim danes nekaj zaresnega letenja in jadranja, Erza (ki bi najprej raje šel na projekte) spreobračam v to smer (čeprav vreme, enako kot ves teden, tem željam ni preveč naklonjeno). Ko ga še Planinšek zdraži z Gozdom, pa je naenkrat za.

Na Britofu prestopim k njemu in Duletu, Milan pa s svojim avtom na pristanek v Senično. Gor in na start (v gradbeno vzdušje), kjer midva z Erzom takoj postaviva.

Erzo v luft, malo za njim še jaz,  Milan in Dule pa taktizirata…

Nad start se sicer hitro spravim, ampak vse potem mi je samo matrarija zaradi želje odleteti čimprej stran od tod. Ko na V robu pridem vsaj na 1100 se za Erzom odpeljem pod Tolstega, tu pa spet matranje za vsak m. Več kot 1300 ne uspem nadrajsati in to mi je premalo za naprej, tako da se nenehno vračam malo nazaj in spet poskušam nabrati več. Ko enkrat na JV robu Tolstega le najdem močno in razrukano dviganje, se od Gozda sem pripodi nekaj padalcev, ki na klousiča vrtijo ob meni – in z mojimi očmi meni v tem razmetanem dviganju to res ne paše – in se raje odpeljem stran. In sem seveda spet na začetku zgodbe.

Po debeli uri se naveličam (očitno se naprej proti Storžiču s to višino ne bom premaknil…) in odpeljem nazaj nad Gozd (z mislijo, da grem pristati), tu pa tako lepo dela, da se odločim napolniti še drugo uro. Spet pride, do 1300, više pa se mi ustavi. Ko je cilj brez pretiranega matranja izpolnjen (ta zadnji del, ko sem sprijaznjen z usodo, mi postane celo precej uživaško drajsanje), se odpeljem na pristanek.

Dule javi, da že pelje Erzov avto dol.

Milan pa je že kmalu scuril in šel s svojim avtom še enkrat gor na popravca.

Dule me naloži in proti Cerkljam po Erza.

Komnentar Andrej Erznožnik : In če mi zadnjič Gojzd ni dal, mi je danes dal obilno: Potem ko sta Munda in mladi Klopčič obupala nad mojim šolanjem, sem šel takoj v bazo in na Potoški še 1x. Vse ostalo curenje in mater. [20.10.2018 16:05]

 

Še zaključno druženje v gostilni Pod lipo s Planinškom in kompanjoni