Danes naj bi bile malo bolj umirjene razmere (ne napovedujejo več vetrolomov… 🙂 ) z močnim JZ, naraščajočim in prehajajočim v SZ z višino. Na Primorskem naj bi bilo nekaj manj vetra in seveda je že včeraj zvečer moja misel Lijak ali Kovk.

Pa je zjutraj Vipavska vsa pokrita z močno inverzijo okoli 1200. Erzo da zjutraj idejo: Lijak ali Buzet in Planinšek se že zgodaj zanima za uro odhoda. Ker gre na Lijak tudi Mojca Piškova (+ Unuk, J.Jošt), Janeza poberejo kar oni na poti s Štajerske.

11.30 Železniška z zbornim ciljem za Lijak. Čeprav mene bolj mika Buzet, so ostali (Erzo-logistika, Velkavrh in Breščak) bolj za Lijak. Mega še s 100% udeležbo že čaka na Uncu za kamorkoli, Jeana Lijak ne zanima…

V LCja in na Unec po Mega. Med potjo se mešajo neke zemeljske zgodovinske družinske zgodbe (Dule), ki zamegljujejo dokončno odločitev. Vmes namreč opozarjam na 100% pokritost Vipavske in da na Kovku (po info Vidmarja) baje ni nobenega vetra. Mega odločno navija za Buzet in ko Erzo preveri z Rabičem, da je doli sončno (ampak Rabiča letenje danes kao ne zanima, ker ima delo…) smo od Postojne do Razdrtega že skoraj odločeni za Buzet. Še pogled v živo čez rob v popolnoma pokrito Vipavsko in samo zavijem na levo.

Ko smo pred Vremščico, se oglasi še štajerska ekipa, ki je že skoraj doli v Vipavi in tudi začenja dvomiti v idealne razmere na Lijaku. Ko povemo, da smo že zavili proti Buzetu, napovedo takojšen obrat…

Pred predorom Kastelec pa začne Milan spraševati, ali za čez mejo mogoče rabi kakšen dokument… Vsuje se plaz nanj in takoj odvijem desno ven na Kastelcu, da ga vržemo iz LCja. Opremimo ga še z info do tolažilnega starta Osp (ki pa jih sploh ne upošteva, kot se izkaže kasneje, saj je v 1 uri že na Kovku) in gasa naprej v vse bolj jasno nebo, posuto z bazicami.

Čez Movraž od zadaj na start, kjer piha idealno gor (z občasnimi brezveternimi vložki). In nekdo je že visoko v zraku (= Rabič, ki ga danes letenje sploh ne zanima… 🙂 ). Takoj postavimo in v luft, kot prvi, seveda Erzo. Pridejo Štajerci, ko potegnem jaz in takoj pred startom začnem vrteti močan steber, tako da vidim startati le še Mega, ki tudi že kmalu pobira nekje pod mano, potem imam svoje delo in ne sledim več kronologiji vzletanja…

Okoli 1500 se začnejo okoli mene že zbirati meglice in zapeljem ven iz dviganja, saj v bazo, v kateri je izginil Erzo in se odpeljal meni neznano kam, nočem  (po postaji pa nit ne piše nit se javlja…).

Kot zadnji starta Dule, ki pa se mu že takoj po startu tudi začne megliti pred očmi (po lastni kasnejši izjavi), saj začne takoj curiti in je kmalu jasno, da tudi do uradnega pristanka ne bo prišel (no, jaz sem nekoč pristal še bliže pod startom…).

Ko se odpeljem ven iz dviganja, grem nižji od Mega za njim nad ravnino, pa samo curim, tako, da hitro pobegnem nazaj proti grebenu. Ob pobočje pridem pod železniško postajo Buzet, tako da se že vidim v pristajanju. Pa vseeno drgnem ob zadnjih gozdnatih gričkih nad Svetim Martinom in se nekako spajsam do železniške postaje in za njo naslonim na zgornje pobočje. Tik nad Počekaji potem zagrabim zaresen steber in spet navijem čez 1300. V višavah se odpeljem do Raspadalice, pa za Mojco spet ven proti Buzetu, nazaj na Raspadalico in visoko nad grebenom nazaj nad start. Vidim, da nekateri ostali rinejo naprej po grebenu proti Roču, ali pa so že tam in še naprej.

Na ovinku nad Perci najprej zgubim z -2 skoraj 200m, pa na pomolu/glavi spet nadoknadim do 1000 in se zapeljem v dviganju proti Kikirikiju (Sv.Kvirik), medtem ko se globoko pod mano iz te smeri vrača Planinšek. Mega javi, da bo prišel nazaj do starta in mogoče tudi toplandal, tako da se pomirjen odpeljem naprej.  S 1200 se zapeljem nad start Kikiriki, z 900 sem mimo Sočerge in potem nad sprednjim slemenom naprej proti Gračišču. Prepozno se zavem, da sem imel malo prej še dovolj višine, da bi se lahko vrgel čez zadnji (Gračiški) greben dol v Hrastovlje in potegnil še kar nekaj km naprej. Tako pa se v Gračišču obrnem nazaj in pristanem za pumpo.

 

Ko pospravim in se premaknem do pumpe, Mega javi, da je toplandal.

 

Zraven njega pa še Janez, ki je tako rešil logistiko njihovega avta.

Planinškov FB komentar: Že četrtek, ne morem verjet, saj se teden sploh še ni začel, 25.10 2018, tri ure pred koncem šihta se odpravimo z Jato letet na Buzet, kjer nikjer drugje sploh ni za letet in tu na Buzetu letimo do sončnega zahoda. Kje na svetu še to obstaja , naj mi kdo to pove? 🕊️🧚‍♂️🤩

 

Mojca se javi s pristanka pri Buzetu.

Mojčin Komentar leta Mojca Pišek : Danes je bilo treba it letet. Ne le zato, ker je prihajajoča napoved slaba. Enostavno zato, ker je bilo lepo. Prvotni plan je bil Lijak. Tam je bilo popolnoma pokrito, zato sledimo Erzotovi ekipi, ki se je podala na Buzet. Super odločitev. Upala sem na kako urco jesenskega letenja, potem pa sem dobila kar dve, pa še stebre zraven in pogled na morje in prečudovite jesenske barve na grebenu. Svet je lep, a le če to vidiš! [25.10.2018 17:27]

 

Franček pa je potegnil in “scuril” pri Roču.

 

Blizu njega pristane tudi Rabič.

 

Medtem, ko ostali že pospravljajo, rešujejo avte in se pobirajo, pa se Erzo z Ročkega polja vrne nazaj do starta in naprej proti SLO meji, tako da pristane na standardni lokaciji na dnu doline pod Kikirikijem.

—————————

Kmalu zatem, ko Mega in Dule pobereta Erza, so že pri meni, medtem ko Mojca & Co. žurira z Rabičem v Buzetu…

 

Še vizualizacija naših letov