Po doooolgem času končno spet v zraku. Danes je napovedan edini boljši dan tega tedna z J, JZ, Z ampak jaz imam zemeljske obveznosti v tem koncu. Ko pa iz meglene LJU pridem sem na topel sonček, je jasno, da grem čimprej letet.

Ko se z LCjem že peljem gor, se čudim, da ni še nobenega v zraku, potem pa prvi štartajo. Ko parkiram, pridivja Srečko (Završek) in takoj postavi in v zrak (sam imam še nujne opravke…). Dva sta še nad startom, dva že curita proti pristanku (za enega – Leskovška – kasneje zvem, da je že dosti pred Laškim zasilno pristal…).

Ko sem pripravljen tudi sam, pride še Franček s kompanjonoma. Vetra skoraj nič več.

Ko potegnem, pa le nekako proti anteni vzdržujem višino. Nazaj mimo štarta in na prvi glavi pred Šmohorjem dobim bolj stalno šibko dviganje, tako da počasi prilezem do 1100. Nekaj časa vrtim in uživaško jadram v zahajajočem soncu sem in tja (računam na polno uro), potem pa domišljavo potegnem proti Šmohorju in začnem zgubljati in se le še borim, da na koncu zapeljem nad dolino do Zgornje Rečice in potem pristanem v Spodnji Rečici pri svoji zemeljski podpori.

Nepričakovano lepo jadranje (sploh za tako pozno uro). Ura pa žal ni bila napolnjena…