Tudi danes tudi vedno bolj hladno, konkretna burja in povsod pokrito, z možnostjo začetnega sneženja (jutri pa zares: burja do 100km in obilno sneženje – pravijo…).
No, proti Primorski pa je zjutraj še krasen sonček. In se spravim v tiste kraje.
Na Razdrtem že pridem izpod oblakov na krasen sonček. Na prvi lokaciji (Slavinje) krasen šolski teren, vendar zmerim 10,5/13 m/s in to mi je res preveč (sploh glede na mraz, ki ga ta veter prinaša…). Še kakšna potencialna lokacija tam blizu takoj odpade…
V Kozini je nekaj manj vetra in ko zavijem pod Slavnik, je že čisto sprejemljivo. Tale griček bi bil tudi skoraj šolski start, če ne bi bilo treba malo odslalomirati med brinjem in ostalim grmičevjem.
Hrbtno dvignem, ko se burja malo umiri, pa se moram vseeno pošteno nasloniti naprej, da me vzame, malo pogunca in tik nad tlemi spet skoraj ustavi naslednji sunek burje.
Zoranov let
Novnov.
Sedaj tudi sončka ni več in je tudi tu že vse pokrito. Še v bližnji Golac grem po dolgih letih pogledati, če je tudi kaj na burjo, pa je vse še bolj zaraslo, kot nekoč. Le še en krog naredim okoli ogromne, v glavnem travnate kotanje. Naprej proti Ilirski si še malo ogledujem in čez Knežak domov.
Erzo po telefonu provocira, kako da sem z enim zadovoljen – ampak bolje eden, kot nobeden…