Slišiva se z Erzom, ki ravno odhaja iz pisarne na Hribe, da odkljuka dnevno nujo…
Skoraj hkrati prideva na Hribe. Z robo gre celo malo nad SV start, pod daljnovod in pomagam mu postaviti. Lepo odleti.
Grem po njega dol in nazaj gor do LCja. Vztraja, naj grem še jaz (»…sigurno na svojega najdaljšega danes…«). Ne da se mi spet odpirati padala, pa mi vztrajno ponuja svoj komplet (Triton 2 in projektni sedež). Na koncu se vdam in gor na travnik.
Vetra je manj kot prej, vendar gre Triton lepo gor in tudi odletim baje »najlepše kot sem kdajkoli na tako položnem startu«.
Erzo me pobere z avtom in gor. In zdaj hoče še enkrat.
In potem še tretjič.
In sedaj je že mrak, ampak on bi še enkrat.
V temi ga poberem in zapeljem gor in ker hoče še enkrat v popolni temi, mi pomagam še zadnjič razgrniti in se poslovim (da ne bo še šestič…).