Se že včeraj dogovarjamo, da bo danes Primorska (Kovk, Lijak,…). Pa zjutraj malo slabše kaže: čeprav še modrina, naj bi začelo hitro pokrivati, burja na Kovku pa prepočasi upada. Je pa odličen gradient brez inverzije od podna gor. Torej je realen le Lijak.

Milan potrdi, Mega je skoraj za in ob 11h Vrhnika. Med vožnjo na Železniško še gruntam in se mi zdi, da bi lahko bila v trenutni situaciji boljša izbira Buzet. Preverim kaj mislijo Kraševci (Gorazd) – in se dogovarjajo za – Buzet !

Z Milanom na Uncu presedeva k Megu in gasa. Na Razdrtem se mi trije dokončno odločimo in zavijemo levo. Mimo Kozine, kjer Gorazd in Bojan še čakata Gregorja iz Ilirske, medtem ko je Nevidni baje že na poti proti Buzetu. Ko ga končno dobimo na telefon, da poroča v živo s terena, smo že pri Črnem kalu. Ni preveč navdušen nad situacijo na startu in pravi, da tudi v Buzetu že pokriva. Za trenutek še razmišljamo, če bi obrnili na Lijak (iz Vipavske Frenk javlja, da je vse v modrini…), pa vseeno nadaljujemo po planu.

Od zadaj čez Movraž. Na mejnem prehodu (Rakitovec) nas obe strani pustita kar malo čakati, tako da je Nevidni že precej nervozen, da čimprej odpeljemo avte dol, kjer že čaka Rabič, da voznike zapelje gor. Z Milanom izskočiva pred startom z vso robo in na start.

Ko se začneva počasi pripravljati v šibkem vetru (in precejšnji pokritosti – se bomo samo dol zabrisali…), pridejo Mega, Nevidni in Jožef – in prinesejo s seboj malo več vetra. Še Kraševci zaparkirajo (Gorazd, Gregor in Bojan) in smo kompletni – in še malo več modrine se pokaže. Na momente že prav lepo pihne.

Prvi potegne Nevidni in ga dvigne nad start. Panika ! Naslednji sem jaz, pa Mega in ostali…

Hitro sem nad grebenom in vrtim in nekaj naberem in proti Raspadalici. Tudi vsi ostali več ali manj naberejo (Mega in Nevidni sta že nad mano), le Gregor po hudi borbi scuri (in gre še enkrat gor).

Večina rine od Raspadalice naprej v smeri Roča, jaz grem nazaj proti startu, Milan (ki je danes prvič tukaj in se šele spoznava s terenom), pa se tudi drži grebena med startom in Raspadalico. Potegnem nad startom (kjer ravno startuje Gregor v drugo) do kotla pri Jačemici, kjer sem že nizko nad grebenom in je dokaj razrukano.

Naberem in še enkrat do Raspadalice (z vmesnim občasnim pobiranjem) in nazaj skoraj do starta. Tu dobim lepo dviganje in naberem do 1000 (moja višina dneva), medtem ko prvi že pristajajo – Milan na uradnem.

S pridobljeno višino se zapeljem kar naprej v smeri Kvirika, pa me SZ veter začne zaustavljati, tako da sem na Kviriku že pod grebenom in se samo še zapeljem v dolino.

Gorazd je pristal nekje proti Roču,

prav tako tudi Rabič (le da šele po drugi rundi od starta kod zadnji v luftu).

Bojan malo pod Krbavčići blizu Megovega avta.

Pa tudi Mega se je vrnil skoraj do svojega avta, ki ga je (zaradi predvidene logistike začetnega pesimizma) pustil nekje na pol poti v dolino.

Nevidni (ki je tudi pristal na uradnem pri svojem avtu), je delno rešil logistiko, tako da tudi mene naši kmalu poberejo pod mejnim prehodom.

Dosti več, kot smo najprej pričakovali.

Še vizualizacija naših letov