Za danes naj bi se že dopoldne SV umiril in niže prevladala termika z J, JZ. Smo včeraj razmišljali celo o Kaninu, pa je zjutraj jasno, da nima smisla: šibka termika, močna inverzija, veter tudi po smeri ni OK. Seveda je (skoraj) najbolj ziher Lijak, ampak meni res ni. Interesentov je za danes kar nekaj, pa na srečo nihče preveč ne forsira Lijak. Sam preferiram Buzet in še Grimšič navija za in še Uki (ki sicer ne more zraven) pove, da bo to prava izbira in smo zmenjeni.

10.30 Vrhnika. Z Duletom k Erzu in do Unca, kjer se priključi še Mega. Grimšič in Štusov Dušan s civilistom-šoferjem za nami. Še Kočevarjev Martin je najprej za zraven, pa se potem odloči s Sernelom za Lijak. Od zadaj (spet čakamo na meji) na Buzet, kjer sicer piha gor, vendar je občasno skoraj brezveterje. Rabičev Jožef je tudi že za startom v pripravi.

Takoj postavimo in v luft, ko kaj pihne, da je možno odleteti: Erzo, Rabič, jaz, Mega in ostali.

Erzo in Rabič sta malo desno od starta hitro nabrala in se že peljeta proti Raspadalici, ko se jaz pobiram še iznad proge. Pa le dobim razgonjeno dviganje in za njima. Povsod je kar močno čutiti S, SZ, ki tudi v dolini na tleh polaga dime skoraj vodoravno. Do Raspadalice sem hitro (tudi 50+). Ko vidim Erza in Rabiča nizko, kako se nizka odnašata z vetrom naprej proti Roču (Erzo sicer začne spet močno pobirati), se obrnem nazaj in se zaletim v kontra veter. Mi gre 10, 15,12,25,14,… in komaj rinem ob robu nazaj proti startu. Sprva zacurim pod greben in zgubljam in pridem celo pod železniško postajo. Pa tam, že nizko nad drevjem, le nekaj najdem in se počasi spajsam spet nad greben, medtem ko zadovoljno opazujem Mega, ki se bori še niže in bo garantirano scuril …

Ko sem spet nad grebenom me občasno nagoni v luft in zgunca, ampak do starta nazaj le pririnem. Vidim Dušana, kako se pelje direkt ven nad dolino, tam še nekaj vrti in potem pristane blizu glavne ceste.  

Ko pa sam poskušam spet malo nabrati pred startom, me odplakne stran in dol in … se mi res ne da več boriti v tem makadamu in se zapeljem na travnik pri rondoju.

Malo za mano se pripelje skoraj naravnost s starta Simon.

In potem še nad nami vrti Mega (hudič sploh ni scuril…) in pristane zraven.

Malo za njim pa še Dule, ki se je po m boril proti vetru od Raspadalice do sem.

Pokliče Erzo tam nekje od Roča, kjer sta z Rabičem sedla na tla.

Šofer ju že rešuje, pridejo mimo nas, ko pospravljamo (v bistvu pospravlja edino še Dule 🙂 ) in potem še nekaj časa čakamo, da Erzo končno pride od zgoraj (=Rabičevega vinčka) po nas.

Tako razgonjenega Buzeta še ne pomnim…

Še vizualizacija