Končna se ta SV/burja začne umirjati in lepa termika, ki je danes napovedana, naj bi (predvsem na Primorskem) okoli 14h že premagala splošni veter. Najprej je v igri samo Lijak, potem se Milan spomni še na Zavrh, v katerega tudi jaz še bolj verjamem.

Ampak na koncu vseeno prevlada Lijak. Ob 13h na Železniški Erzo, Dule in jaz k Milanu do Logatca, kjer presedemo v avto Boštjana Kavčiča. In čez Kalce gor in čez Col dol, saj je AC pod Nanosom zaprta v našo smer. Aleš nas čaka s še štirimi potniki in gor.

Na startu kar konkretno piha in z Erzom takoj postaviva, medtem ko ostali trije cincajo. Erzo v luft, takoj za njim jaz in v lepem liftanju nad greben. Pred startom in na Z pobočju, desno od starta najprej lepo naberem(va), potem pa se začne curaža. Erzo poskuša na V robu, pa je ob povratku že kritično nizek. Inverzija (mrč, ki je bil ob prihodu nizko nad dolino) se začne dvigovati nekje na višino starta in potem je samo še borba tu in tam do plafona, ki nas ustavlja.

Tudi ostali (na startu je po najinem odletu veter popolnoma usahnil) se počasi spravijo v luft.

Po napolnjeni uri pristane Erzo.

Ko se meni napolni ura, tudi sam zapeljem dol, pa dobim na spodnjih obronkih spet neko dviganje, tako da drajsam še okoli ½ ure v zahodniku, ki ga je pri tleh kar nekaj (celo naberem spet do starta), da končno pristanem.

Boštjan pospravlja zraven mene.

Kmalu pristane še Dule.

Milan pa se z vetrom odpelje do Šempasa in nabije Erza (ampak to bi lahko naredili tudi ostali in potem bi bil vrstni red drugačen 🙂 ).