V bistvu mi hladen in svež zrak dobro dene (kljub pomladanskemu soncu so zaplate snega še v vsaki senčni legi), zato se odločim še za eno bližnjo lokacijo.

Za vasjo Krnica na pobočju nad začetkom doline Radovne do lepih travnikov zgornje terase. Štart je obrnjen proti V v smeri Gorij, veter pa prbija (in drevesa res šumijo) od zadaj po dolini Radovne navzdol (iz smeri SZ). Tudi umiri se ne kaj dosti.

Zato grem po platoju na drugo stran in tudi tam se travnik strmo spusti v travnato kotanjo vsaj 30m niže. Takoj postavim in čakam, da se umiri.

Hrbtno ga lepo dvignem in stopim v zrak, pa spet butne veter in me najprej spusti in odnese v desni rob čistine, da komaj atraktivno speljem mimo dreves. Potem pa me veter popolnoma ustavi in samo stopim dol na tla (čeprav je pred menoj še za 200m lepega travnika).

Zdi se mi, da bi to lahko lepše in dalje odletel, zato samo naberem in še enkrat gor. Pa začne tako vršati in goniti, da komaj stlačim padalo skupaj in čakam.

Ko se malo umiri, samo še pospravim…