Danes krasen dan in obupna sondaža. Še največ termike na Primorskem, kjer pa je še izrazita burja. Misli o Smuku ali ponovitvi Žusma takoj zatre tudi napovedana sondaža opoldne. Ker bo Zavrh na robu tega SV vetra, se mi zdi še najbolj smiselna izbira, Manca pa se nagiba za Lijak ali Gozd (da ne bi ostala pred hišnim pragom v zadnjih svobodnih dneh…).

Cincanje na koncu končamo tako, da razpišem Šodr ob 12.30. Pa ostaneva ob uri z Erzom sama, saj Poje skensla udeležbo, Mega zamuja zaradi obveznosti do organov pregona, Dule je potegnil kar do Škorpijona, kamor pa pridejo tudi Štusejev Dušan, pa Milan in Manca.

Pa naju z Erzom s Šodra sname Uki, ki je na poti domov tudi ves našpičen za letenje. Do Škorpijona, kjer vskoči še Manca in domov k Ukiju, da odloži civilko. In gor.

Parkiramo skoraj hkrati (Mega je spodaj dohitel Dušanov odhod) in na štart, od koder je malo prej vzletel Čepar. Takoj začnemo postavljati, čeprav je po Čeparju videti, da je v zraku kar dosti vetra.

Prvi v luft Erzo, ki ga po liftu dol splakuje v graben, da ves nizek spelje okoli vogala Trebelnika. Potem ponovi enako še Mega in … ostali se ustavimo.  Nekaj časa opazujemo situacijo, pa Erzo in Mega splavata za robom kmalu gor do grebena in čez. Ampak mi še kar čakamo. Potem se spravi v sedež še Uki, ki ga ob startu pri obratu kar atraktivno odnese v višave. Ko pa rine čez kotel tudi njega precej potunka.

Ostali čakamo in dočakamo vedno hujše sunke vetra (termike), ki prbijajo gor po startu. Medtem ko se oni štirje drajsajo sem in tja v višavah in občasno visijo kot salame (vsaj tako nam je videti zadevo s trdnih tal), mi modrujemo in smo skoraj že v fazi pospravljanja.

Megu crkne vario in se zapelje daleč ven in na pristanek.

Vsaj ura mine, ko se le zdi, da se veter občasno umirja. In potegnem in me lepo dviguje čez graben (kot da so ono prej bile grde sanje) in sem nad Trebelnikom in gre samo še gor v rahlem dviganju. Vetra je precej, vendar laminaren in le občasno bolj zagunca). Takoj za mano so v luftu še Milan, pa Manca, Dušan in Dule.

Daleč zunaj se samo peljem do Javorča in nazaj (nekaj pred startom spet rata bolj razrukano in tudi precej dvigne). Ko obrnem, vidim, da je Manca že nazaj z Javorča in počasi pristaja. Sam pa še eno rundo do Javorča in nazaj do starta in potem z nekaj pobiranja na Javorču čez Vrhniko in BJ do pod Hribe, kamor me spusti z -2 (sem sprva mislil, da bom kar v Podlipsko odletel).

Erzo se javi s konca Podlipske.

Uki se je tudi že naveličal drajsanja sem in tja in je na tleh pri Škorpijonu.

Ko pospravim, moram kar nekaj časa štopati, da se me na koncu nekdo le usmili. Tudi Dule pristane pri Škorpijonu.

Ko sem pri avtu, vidim Milana kako pristaja na Verdu

in ga grem pobrati in dostavit do Škorpijona. Tu pa že zlaga Dušan.

Pa tudi Martin Kočevar (s fotrom kot šoferjem).

Emil pa je še kar nekje v luftu.