Na parkingu pri Dolenjem Jezeru še Jean in Mega z orodjem v LCja in gor proti startu.
Pot na start je zase avantura, ki jo Mega spodaj lepo opiše…
Ko se končno nekako le prebijemo na start in prijazno nakramljamo z MP-jevcema, se lotimo prekrivanja štarta: zgornji del za kupolo z mrežo, spodnji del s filcem, ki ga fiksiramo s klini.
Skoraj smo s prekrivanjem že pri koncu, ko se prebije (po naših navodilih) na start še glavnina z Martinom. Pomagajo še pri zalaganju robov s kamni, potem pa se lotijo še betoniranja panela s kamero.
Medtem pa je veter že nekaj upadel (čeprav občasno še kar sunki) in Jean že odhiti po letalno robo v LCja in v zrak. Ker naju z Megom pri betoniranju ne potrebujejo, sva hitro tudi midva z A klaso na sveže prekritem startu. Pravi užitek je po takšni temni preprogi postavljati padalo, saj prvič štrikci sijejo v vsej lepoti svojih barv na temni podlagi (da o padalu ne govorimo).
Mega v luft in nekaj za njim še jaz.
Potem pa polna urica prelepega mirnega jadranja ob pobočju levo in desno proti Gorenjem Jezeru ne da bi bilo bilo treba sploh kaj zavrteti.
Prvi v ugašajočem dnevu pristane Mega pri parkingu.
Komentar leta:Urejanje štarta na Javornikih. Kot je Srečko spodaj napisal (jaz tako točnega datuma ne bi vedel) je minilo 21 let odkar smo s padali tu prvič leteli. Tedaj je bil štart narejen kakih 30 višinskih metrov nižje in poln podrasti, ki se je zatikala v vrvice. Tudi zaradi tega smo ga le redkokdaj uporabili in sedaj tam rastejo 10 m visoka drevesa. Na tem novem mestu pa upam, da bo trajalo in se bo velikokrat letelo. Danes smo šli gor z namenom, da še malo bolj uredimo štart in nas na poti gor ustavi slovenski soldat, prijazen fant in pove, da naprej ne smemo, ker amerji na Počku nabijajo z minometi. Se malo menimo in ugotovimo, da po eni cesti nižje pa smemo in smo šli. Po dveh kilometrih evo spet vojak v križišču, ki pove, da naprej ne smemo, za 180 stopinj v rikverc po drugi cesti navzgor pa smemo. To je točno tja kamor smo hoteli. Gremo in na naslednjem križišču spet vojska, tokrat vojaška policija, ki nam po podrobni razlagi kam hočemo dovoli naprej in gredo z nami, ker jih je firbec matral kaj bomo počeli in seveda, da se prepričajo, da ne bomo zalutali kam kamor se kao ne sme. Prijazna možakarja, smo se pol ure pogovarjali in ugotovili, da mi in ona dva poznamo kar nekaj ljudi ki letijo ali plezajo, ker sta oba bila alpinista. [29.3.2019 21:08]
Srečko Žnidarič : Čela gora. Včeraj je bilo natanko 21 let od kar smo uredili start na Čeli gori in poleteli. Nato pa še nekaj startov tega davnega 1998, nato pa je šel start v pozabo in verjetno v grmovje. Do lani. [29.3.2019 18:49]
Naslednji je Jean, ki v nabiranju km potegne skoraj do Podskrajnika.
In na koncu še jaz pred parkingom, ko je skoraj že tema (ostali, ki niso leteli, so pripeljali LCja v dolino).
Lepše res ne bi mogli krstiti novi start.