Potem že malo panično tavava sem in tja, pa razen položnih in/ali vetrovno neustreznih terenov ne najdeva nič. Končno le najdeva v pobočju med novozgrajenim naseljem nad Poljanami pri Mirni peči ustrezno lokacijo – no ustrezno za Erza (njegov standarden tip položnega travnika z nejasnim nadaljevanjem).

Erzo takoj postavi (najprej seveda razpleteva solato iz prejšnje avanture). Čeprav piha lepo gor Z, pa mora kar pošteno laufati, da se odlepi in potem pred novogradnjo cca 15m tik nad asfaltiranim dvoriščem (3-1m nad tlemi) in odrešilno na desno čez rob v globino/dolino.

Novnovnov zanj. Zapeljem se dol po njega in naprej v Trebnje, kjer je Erzo že prej navijal za položen griček nad pokopališčem.

Ko parkirava, se tudi meni ne zdi več tako položen in še sam vzamem robo. Erzo postavi malo više (na položnem), jaz Rooka (ki se je že kar delno posušil) nad prelomnico.

Erzo se odlepi malo pred robom in nad dolino (kjer je desno sicer travnik lokalnega letališča), potem pa na levo skoraj do novih hiš.

Meni pa lepo pihne gor, tako da dobim Rooka na mestu nad sebe in moram kar na silo poriniti čez rob. In nad dolino in skoraj do Erza, ki že pešači nazaj gor po LCja.

Kmalu je z LCjem pri meni. Novnovnov za oba !