Po taki blamaži večina hoče na popravca.
In smo kmalu spet gor na startu, kjer nas spet sprejme veter, ki usahne takoj ko postavimo.
Potegneta Nevidni in Igor in zacurita.
Turčin – Alojz Turk : Kratkega imaš (danes izjemoma), ampak Vozi-Miško si bil pa odličen, hvala. Možeš ti tako i vezanih očiju unatraške [17.4.2019 21:19]
Naju dva s Piršem pa Erzo ustavi, naj raje počakamo, da spet pihne (takrat bo termični steber potegnil gor). In ko konkretno spet pihne v luft Pirš in Erzo in jaz.
In se Erzo zapelje bolj ven, jaz pa malo manj, ko dobiva takoj vsak (skoraj) svoje dviganje, ki se više združi v eno. In vrtiva in vrtiva in vrtiva že v zanosu nad južni start (jaz do 1200), ko se odpeljeva proti J.
Medtem pa se Pirš že pridruži Igorju in Nevidnemu
Na vrhu dviganja imam kar razmetavanje in čutim močan S, ko pa zacurim, se vse umiri. Ko sem v bližini Trakoščana že na 700 (400AGL), pa dobim spet močno dviganje, medtem ko vidim, da Erzo curi proti Bednji.
Tudi približno si ne želim sam naprej nabirati in riniti v smeri neprijaznih gričev (Strahinjčica? Malogorski?…), zato se zapeljem v velikem loku proti Erzu in pristanem v močnem vetru en travnik stran.
Ko pospravim, so ostali že s kombijem pobrali Erza in čakajo name na bližnji cesti.
Potem pa do Krapine in na AC do ZG. Med vožnjo vzpostavimo stik s Turčinom.
Turčinov Komentar leta:Hvala Erzotovi eskadrilji za povabilo na prosti zic v kombiju. Se priporočam za še kdaj. Logistika poštimana v nulo.
Prvič na legendarni Ifki, a je pihalo, da so tudi najpogumnejši odnesli ruzake nazaj v avto.
Na Ravni gori (tudi prvič) piha kar premalo za udoben rikvercštart. Prva jakostna skupina pocuri, druga malo navije(mo). Trije se vržejo naprej, jaz za njimi. Stebri kot puter, grem ven, pa kar ne neha gor letet. Zunaj pa skuštrano, da sem vse dvojno not prinesel. Onih treh ne vidim nikjer več. Čisto sam, čisto izgubljen. V mrču proti soncu zgleda ena sama neprekinjena divjina. Edina orientacija je letenje na jugozahod, proti soncu. Nevidna Riba je svetoval, da po ravnini, ker je v vetrovnem gričevju žleht za pristajat; upoštevam, hvala. Sprožilcev skoraj ni, če kakšnega le ubodeš, gre pa tam 4 metre dol. Edina stvar, ki jo iščem po tleh, so bolj ornk ceste do večjih vasi, kjer mogoče premorejo kako gostilno, pravzaprav birtijo.
Sem v TMA Zagreb na 1500 metrih. Začne se na 300 GND, torej kršim za okroglo tisoč, Flayme pa trdi, da za 1650 ???
Krajevna imena so na njegovem zemljevidu dosledno nenavedena. Končno najdem “Bezovina”. Aha, zdaj pa vsaj vem, kje sem. Če bi pišalo Klompare ali pa Čarapišće, bi vedel ravno toliko.
Grozljivo, tole ravninsko letenje, ni za moje živce
Potem me en steber le začne malo razgibavati, ampak zunaj je gmah. Mi je jasno, ko pogledam na inštrument: TMA Dolsko, nič več Zagreb! Tam dol čez Sutlo imajo zgleda vse na glavo obrnjeno. [17.4.2019 22:16]
Igor : Si dokazal, da se vseeno nismo peljali v 3 pm na uro gledat. Bravo zmagovalec RG in seveda kombija. [17.4.2019 21:35]
Andrej Erznožnik : Lutrija Hrvatske, taka je RGS, čestitke, vsaj razočaran ne moreš bit [17.4.2019 22:02]
Turčin – Alojz Turk : Na Lutriji i ćorava koka ponekad zrno pronađe. [17.4.2019 22:34]
In ga po obisku Hoferja (nekateri imamo večerjo z enim hodom, nekateri z dvema, nekateri pa z devetimi…) poberemo na železniški v Krškem.
Vsaj eden ni obžaloval te ekspedicije na Hrvaško…
In še vizualizacija naših letov: