Sem že kar zmatran in še bolj slabe volje, ker veter noče pihati, kot bi jaz rad…

Erzo že sklicuje Zavrh ob 14.30, potem ga prestavi na 15h, jaz bi pa rad prej še vsaj en malo lepši let.

Zapeljem proti Sodražici, kjer imam že nekaj časa ogledano (opuščeno?) lokalno smučišče Izver pri Sodražici, ki je obrnjeno na S. Enkrat sem že stal spodaj, pa je pihalo močno dol.

Danes pa spodaj nobenega vetra. Rinfuzo z robo gor po vedno bolj strmem in vedno bolj zaraščenem pobočju. Na platojčku na vrhu ob zaključku vlečnice postavim. Tu pa mi spet rahlo piha od zadaj v vrat. Čakam na kaj manj, pa je ves čas enako.

Potem pa enkrat potegnem in zagazim v goščo pod robom in še kar nekaj časa rijem skozi visoko travo in šavje (hvalabogu je vsaj nekaj strmine), da mi Rook zagrabi.

In potem se odpeljem lepo naprej ven nad smučišče, z občutkom, da sem končno zares v zraku. Visoko preletim spodnje reflektorske kandelabre in drote in kučice in se zapeljem na travnik čez cesto.

Novnovnov ! In so pozabljene vse slabe volje danes in vso razmazano ovčje sranje…