Danes je Milan navijal za dolge proge na Lijaku. Pa ga S veter po višinah odvrne od načrtov in se pridruži varianti, za katero lobira Erzo: kaj drugega kot Slivnica.

Ob 11.30 presedem k njemu na Vrhniki za Mercatorjem in do cerkniške Pumpe. Tu je že Jean, malo kasneje pa tudi še Milan z Rakitne. Ker je na vrsti Erzo za prevažanje (saj smo ga v odsotnosti njegovega popravljanega vozila prevažali ostali, da ne omenjam razvajanja z LCjem včeraj po štartih Čela gora in Slivnica in zaključne Milanove fure  iz Čabra) vztraja, da naju z Milanom pelje on na Slivnico. Tako se Jean odpelje na vrh ločeno in na vrhu imamo krajši konflikt, ki vse dodatno ziritira…

Piha Z, precej z desne in zaenkrat še znosno (čeprav postaja že javlja sunke 10). Prvi je pripravljen Erzo, ki odleti, kmalu lepo nabere pod baze in odcuri v Grahovo…

Potem preostali trije še malo modrujemo v neznosni vročini (še hujša kot včeraj, vendar vse skupaj le traja manj časa), dokler ne potegne Jean, ki bolj zunaj v nekaj etapah pobere do baze in se odpelje neznano kam…

Naslednji sem jaz, ki izkoristim majhen upad sicer naraščajočega Z in se počasi rinem v smeri Cerknice. Milan na startu poskuša podobno, pa ga veter vedno zavrne. Naprej v smeri Cerknice komaj rinem. Nekaj guncanja, ob pobočju samo močno obtekanje in nič ne pridobim, zato zapeljem malo bolj stran od pobočja in nekaj naberem. Prebijem se do Z pobočij nad Ceknico in že mislim, da sem se rešil, ko me odplakne nad polje, kjer po nekaj iskanja žalostno scurim zraven letališča…

Gori pa veter vedno bolj narašča in Milan dočaka Erza, ki je v Grahovem našel Perka, da je postal njegov začasni šofer.

Erzo odleti v drugo, Milan pospravi in odide nazaj na Rakitno v službo, jaz pa neuspešno štopam proti Grahovemu. Ko končno pridem tja in se začnem ohlajati s hladno kemijo, Perko pripelje dol Erzov avto.

Ko Erzo pristane v Loškem potoku,

se odpeljem proti Ložu, do kamor ga dostavi policija, ko ugotovi, da ni prebežnik.

In potem na Vrhniko…