Sta včeraj Erzo in Aleš napovedovala, da se bo šlo danes na Sorico in res jih je že zgodaj nekaj tam. Seveda sam tja ne bi šel in ko Erzo izjavi, da bi pa šel na Čelo goro (kjer še ni bil) sem za, čeprav je napovedan bolj S veter, pa še tega malo (za Čelo pa je idealen močnejši – seveda ne premočan – generalni SV). Ker je večina itak nekje na morju ali na potovanjih ali kjerkoli že, sta za še Milan in Mega (če mu bo uspelo).

Ob 11.30 se dobiva z Erzom na Železniški in na Dolenje jezero na parking. Tu sta že Mega in Milan (z Rakitne). V LCja in gor in po kolovozu na start. Na startu skoraj nič vetra, kar pa pihne, je S, ki piha delno z leve skozi bukve. Erzo in Milan, ki sta prvič na startu, se kar križata, saj v takih pogojih ne vidita nobene možnosti za odlet (termika, ki se sproži spodaj na polju gre itak mimo police gor, tako da zadaj na startu lahko kaj naredi le generalni veter, ki pa je danes preveč z leve, pa itak prešibek).

Z Megom začneva postavljati in se pripraviva. Ko enkrat le završi in pihne od spredaj, Mega potegne in spelje do roba. Malo pojadra sem in tja in generalno curi. Vmes jaz čakam, da bi spet kaj pihnilo, pa nič. Ko Mega že vidimo pristajati, pa naenkrat dobi steber in samo vrti in vrti in vrti čez 2000 … in objavi, da gre čez Javornike proti J… 

Meni vedno bolj kuha v skafandru in vse teče in imam občutek, da se bom vsak trenutek onesvestil. Pihne pa gor le za trenutek, da namestim padalo. Potem pa spet nič. Erzo in Milan sta že odstopila (tudi odpreta ne rukzakov) in najprej potrpežljivo čakata, potem me začneta počasi psihirati (»samo še obiranje nam manjka,… zgubljamo čas,… le kaj še čakamo, saj ni šans,…«). Najprej poskušam  ignorirati, potem se me dotakne in ker sem že totalno premočen, se na koncu predam, naberem padalo in odnesem robo v LCja.

In dol in na drugo stran na Slivnico. Na startu pa Jean, ki že debelo uro čaka na startu, saj tu piha dol po glavnem in na V startu. Samo razprostrem nabrano padalo, Erzo in Milan postavita in potem čakamo še mi. Vsaj debelo uro se kuhamo pripravljeni (res se mi že megli pred očmi in resno razmišljam, da bi spakiral) in nekajkrat celo poskušamo – neuspešno. Erzo in Jean se prestavljata z V na glavni in obratno. Vmes Mega javi, da je pri Učki !!

Potem pa le v eni nuli potegne Jean in spelje in takoj pobere v višave. Nekaj za njim odlaufa Milan in spelje atraktivno proti drogu (čeprav šibek SZ, ga odnaša), medtem ko jaz postavljam padalo po neuspelem poskusu. Potem pa še jaz ujamem nulo in odletim. Erzo pa se še kar matra v neznosni vročini (vsaj še eno uro, ko midva z Milanom že pristaneva).

Najprej mi nič ne zagrabi, samo razmetava (SZ dela rotorje za grebenom proti Cerknici) in že počasi curim proti pristanku. Zapeljem se še bolj ven nad polje in dobim razbit in močan steber, ki se vedno bolj umirja z višino proti sredini doline, kamor S zanaša steber.

Z 2100 se počasi odpeljem v smeri Blok, pa me še vedno dviguje do 2300. Milana proti Bloški polici že zelo spušča in ustavlja, zato sam obrnem že pri Bločicah (res čutim kontra veter) in nazaj po sredini Cerkniškega polja. Tu dobim spet dviganje in naprej proti Podskrajniku. Mislim do Unca, pa me začne od Z ustavljati in spuščati tudi z -4, tako da obrnem in zapeljem na pristanek pri pumpi.

Malo pred mojim pristankom odleti Erzo in nabere v višave in odleti proti JV.

Na LiveTrackingu in OLC vidim, da je Mega prijadral na Cres, kar si je res že dolgo, dolgo močno želel. Vse čestitke za uspeh (in skoraj 100tko) !!!.

Milan je pristal v Studenu, kamor ga grem iskati.

Potem pa se zapeljeva na Slivnico po LCja in dol. Malo čakava in se hladiva v Mercatorju, dokler Erzo ne objavi zaključka v Osilnici.

Erzo uspe dobiti prevoz do Čabra, kamor ga medtem greva z Milanom iskati. Nazaj v Cerknico, od koder Erzo dostavi Megov avto na parking Unc, kjer nas po idealnem štopu s Cresa pričaka Mega.

Še vizualizacija