Danes pa malo manj Z kot včeraj in večja možnost neviht v osrednji SLO. Milan bi šel (na zadnji obetaven dan tega tedna) nabirati km na Lijak, Erzo pa spet na Slivnico. Ker me po včerajšnji curaži Slivnica »ne mara« (Erzova interpretacija slabega letenja na lokaciji…), predvsem pa, ker ne bi še tretji dan zapored rinil na isti hrib, se pridruži Milanu.

Ob 11h prestopim v njegov »novi« Audi in gasa dol. Med potjo rezervirava Aleša in opazujeva močno inverzijo po Vipavski in pihanje SV po tleh pri Anji. Ko prideva pod Lijak in izstopiva v peklensko vročino, samo gor.

Na startu smo zgodnji, postavljajo večinoma tujci – tečajniki. Hitro postaviva tudi midva (v le malo manj peklenski vročini kot spodaj) in v luft: Milan in Zoran.

Milan se matra pod robom, jaz takoj vdenem steber in gor do 1250. Danes nimam želje po 100tki, ampak le po daljšem letenju (v eno smer, dokler gre…), zato samo odpeljem proti Zmajarski in tu popravim do 1450. Ker je še zgodaj, je temu  (in jutranji inverziji in S v višinah in…) primerno razrukano. Bolj zunaj okoli Skreta, da sem spet v rodeu na 1000 pod robom pred Kucljem. Nekajkrat me pošteno zgunca, pa spet nabije na 1300 pri Modrasovcu. Ležerno se odpeljem čez, pa me po lepem dviganju sredi doline (ki ga seveda ne izkoristim, saj bo sedaj vse na izi…) splakne ob Hublju pod greben na 600, tako, da že gledam (redke) pristanke v Ajdovščini (kaže mi močan SZ od Predmeje).

Ko zapeljem bolj ven, pa sunkovito dviganje in sem spet na varnem nad grebenom (če lahko rodeu zgoraj tako rečemo…). S slabih 1200 se spet samozavestno odpeljem čez dolino, pa me začne splakovati kot še nikoli (tudi -4) in mi spet kaže S, SZ od zadaj. V Vipavi sem na grajskem gričku v višini grajskih razvalin (na 350m) in se po nekaj obupanih poskusih samo še zapeljem proti glavni cesti pod Zemono.

Vročina neznosna, da še pospravljati ne morem.

Milan se kmalu pripelje čez dolino nekaj višji (z namenom, da bo tudi najbrž pristal, saj se zadaj za Kovkom že pošteno kuha), pa dobi nad Vipavo lepo dviganje, se nasloni na pobočje in naprej do Hieronima in nazaj v vedno močnejšem dviganju po vsej dolini.

Jaz medtem dobim štop do avtobusne v Ajdovščini, tam po 10min na avtobus in po slabe ½ ure sem na pristanku pod Lijakom. Nazaj do Anje, kjer v vse močnejšem zauganju Milan pristaja z ušesi čez AC.

Hitro najdem prehod na drugo stran AC in ker se mudi proti LJU, volan spet prevzame Milan…