Ker je danes še vedno nek SV in više S SZ , da Erzo (med drugim) idejo za Žbevnico. Uki potem naštudira vse napovedi (s poudarkom na Parapente) in potrdi to kot najboljši izbor.
Ob 10h na Železniški Erzo in Uki k meni, saj je za tiste kraje LC nujen. Še Mega in Dušan prisedeta na Uncu in dol. Čez mejo gremo vseeno pri Rakitovcu, da se na Zavoju prepričamo, da res konkretno piha dol. In potem nazaj gor čez Brest in okoli na Žbevnico.
Na vrhu kar nekaj vetra in na prelepih travnatih poljanah vršnega pobočja se v mehki travi pripravimo na čakanje (napovedanih) baz. Dušan je glede svojega starta vedno bolj skeptičen, ko opazuje prednji rob z gmajno in obljubljane nevidne pristanke za njim.
Ko po kakšni uri baz še ni, Uki zgubi živce in postavi in odleti … in scuri v Dane.
Z Dušanom (da se seznani z LCjem) greva dol po Ukija in nazaj gor. Medtem je veter upadel in začel celo vleči bolj S z leve, zato začne Erzo priganjati. Ker Dušana tudi spodaj videni pristanek ni prepričal, se dokončno odloči za šoferja LCja, ostali štirje pa hitro postavimo.
Spet prvi v luft Uki, za njim Mega, pa Zoran in Erzo. Uki v desno in zacuri, Mega v levo in ven od pobočja, Erzo za njim. Tudi sam zavijem v levo in me ob pobočju začne rahlo dvigati. Mega začne nabirati, Erzo tudi in ko naberem ob pobočju še nekaj metrov se jima pridružim. Uki se bori desno od starta v nižinah nad sedlom ob cesti in se kmalu dokončno preda.
Kar nekaj časa mi trije vrtimo na S strani in nabiramo, da se končno s 1600 odpeljem nazaj čez hrib v rahlem spuščanju proti Zavoju. Erzo takoj za mano, Mega pa višji bolj v smeri Z (smer KP 🙂 ). Naslednje lepo dviganje vrtiva z Erzom nad Zavojem proti Buzetu (jaz skoraj do 1700). Najprej razmišljam o smeri proti dolini Mirne in Motovunu, potem za Erzom, ki se usmeri bolj levo proti jezeru Butoniga, zadaj za Motovunom.
Tja pridem na 900m, pa Erzo že vrti in nabira in še jaz z njim. Še Mega pride (iz koprske smeri 🙂 ) pod naju, pa hitro nabere nad naju.
Naprej v smeri konca Istre (Pula), ki je tudi v resnici vedno bližje in že vidna v daljnih meglicah. Še nekaj vmesnih popravkov, s katerimi pridemo mimo Pazina, čez Sveti Petar u šumi, potem pa samo še počasna curaža skoraj do Kanfanarja.
Erzo pristane prvi.
Andrej Erznožnik : Res nam je bilo malo hudo na štartu, ko po včerajšnji ideji za semle, nočejo butnit baze kakor smo si jih tu v Krematoriju želeli. Na štartu ob 12.05. Piha močno, baz ni, potem ena lepa, gre in crkne in v čakanju na več – nič več. Potem nekaj sestavimo z letenjem, brez ene baze. Prav dobro se počutim, ko takole po več letih spet nad Butonigo, Pazinom in Žminjem. [13.9.2019 22:02]
Jaz cca 500m naprej.
Mega je dovolj visok še za kakšen km, pa vseeno pristane pri meni.
Marko Kejžar : Hudo. Treba zdej enosmerne trenirat 😋 [13.9.2019 18:18]Andrej Erznožnik : Mega je imel za cilj Koper, nakar se je izgubil [13.9.2019 20:17]
Vesel ko radio, saj česa takega res nisem (nismo) pričakoval(i). 🙂 :-). Tako lepo usklajenega letenja jate (treh) doslej še nisem bil deležen. Razen seveda Megovega začetnega tavanja v višavah sem ter tja, ki ga je potem proglasil kot nadziranje naju z Erzom… 🙂 .
Še vizualizacija:
Še pospraviva ne, ko sta Dušan in Uki že pri naju.
Erzo javi, da je pri domačinih, blizu katerih je pristal in ko pridemo tja, se že nataka malvazija in hrustajo napolitanke. Pridružimo se še mi, potem pa jaz opazim bližnje zrele fige. Gazdarica odobri nabiranje in prinese posode in lojtro, da se vsi (gostje) družno vržemo v akcijo. Ko opustošimo drevesa in smo napojeni in siti, se poslovimo in via LJU kar počez čez Istro nazaj.
Na Črnem Kalu naložimo kot 6-tega še Nevidnega (ki je letel od Lijaka do Buzeta) do Razdrtega in mimo Unca na Vrhniko, kjer se preostali zadnji trije nabašemo še prebranca pri Železniški…