Končno, po dolgem času potikanja v vročini (tudi do 48 st.) po pesku in skalovju, spet letalna akcija…
Me po dveh aklimatizacijskih dnevih mraza in dežja pokliče zjutraj Jean, da je danes najboljši dan tedna. Ima predviden tandem za Kovk. In sva že zmenjena, čeprav v LJU vliva na polno. Potem pokliče še Milan, ki je tudi za Kovk, čeprav je možnost, da je še v bazi. Štusejev Dušan, Grimšičev Simon in Razdrihov Sašo pa se medtem že peljejo proti Lijaku.
Ob 12h na Železniško pride še Erzo, da z Milanom samo presedeva k njemu in od zadaj na Kovk. Jeanu se na koncu kombinacija za tandemom sfiži, tako da smo na startu sami trije. Baze nizko nad grebenom, piha idealno.
Takoj postavimo in v luft: Erzo, Zoran in Milan. Drži tako lepo, da sploh ni treba zavrteti in se samo vozim(o) sem in tja (z Erzom lepo nad grebenom med 900 in 1000, Milan malo nižje).
Vsi trije do Hublja. Malo naprej Milan obrne, midva z Erzom prav v Mačji kot in skupaj nazaj do starta. In še enkrat v Mačji kot, medtem ko Milan pod startom zacuri in nizek odpelje ven proti Vipavi.
Midva z Erzom pa spet nazaj do starta in čez dolino proti Vipavi. Erzo močno zgublja, jaz s Podrte gore s 1100 precej višji za njim. Ne uspe mu priklopiti in se nizek pod Plazom samo odpelje dokler gre proti AC.
Mene pa, kljub lepi višini, za Plazom samo še splakne dol in se tudi zapeljem čez AC dokler gre.