Danes pa obrne na JZ in tudi sončno naj bi bilo. Le jutranja sondaža je katastrofalna (mraza pa sploh ne omenjam). Še najbolj navijam za Buzet, Erzo sprva za Čaven, na koncu se na Železniški ob 11h odločimo za Kovk: Štusejev Dušan, Gerdejev Stojan, Erzo, Milan in jaz v Dušanov kombi, Mojca in Dule pa s svojim avtom tudi na Kovk, čeprav sta prvotno bila prepričana v Lijak.

Od zadaj na Kovk in peš na start. Piha lepo (še rahlo) gor in takoj postavimo. Še Jean pride s tandemom in tu je že nekaj Hrvatov, pa Čopi in službeno Valič, ki že preletava start.

Sem sicer prvi v vrsti, pa me elektronika nekaj zafrkava, tako da potegne prvi Milan, potem Erzo, jaz, Stojan in ostali.

V zraku res pošteno mraz, pa mirno in lepo drži mimo Podrte do Hublja in še naprej do Otlice, kjer pa se začne bolj guncanje. Ta del nazaj podobno in počasi, proti Hublju in nazaj do starta pa spet lepo mirno in visoko nad grebenom. Takrat enkrat pristane Mojca, prvič spet na Kovku po n letih !!!

Še enkrat nazaj do Hublja tesno z Erzom in še malo dlje proti Predmeji kot prej. Tja in nazaj podobno kot prvo rundo. Ko sem spet pred Podrto, Erzu potrdim, da grem(o) kar čez proti Vipavi in se tudi zapeljem ven z okoli 1000. Milan malo nižji za mano (naju je na Podrti čakal in precej svoje tukajšnje lepe višine izgubil), Erzo pa vseeno še malo pobere (“do baze”) in za nama. Samo dol mi gre, tako da pridem pod Plaz na 450 in se še malo matram in odcurim na svoj travnik v smeri strelišča.

Milan je tudi nizek in scuri bliže Fami, nekaj prej kot jaz.

Erzo pa precej višji priklopi pred Tablo in se ob grebenu pripelje do Hieronima in potem nazaj v dolino.

Med pospravljanjem pokliče Jean, ki je klientko kar pošteno navozil, pa na koncu na pristanku ugotovita, da sta ključe od rešilnega avta spodaj pustila zgoraj !!

Še Dule se javi s pristanka.

In začnejo organizirati prevoz gor, medtem ko se jaz »sončim« in ukvarjam z elektroniko, da bi lahko objavil let… Ravno Dušan še pristane,

da se potem naložijo v rešilni Vidmarjev kombi in gor po avte. In kod zadnji pristane Stojan.

Ko Dušan vse pobere (Erzo je dobil štop do Milana v Famo) in pridejo pome, sem skoraj kos ledu…