Še trije po “kurirčkovi” in še naprej do Postojne ( Tomaž, Boštjan in m.m.). Močan veter na Kolku in Nanosu, ter termika povsod. Nad Podnanosom je šlo 7,4 gor kar zunaj nad dolino, tako da sem se peljal kar nad cesto Vipava Razdrto ter ugotovil to, kar sem že malce pozabil. Če je ravnina od Nanosa proti Postojni pod oblaki, se ti obeta jadranje ( vzdrževanje višine ) prav do Postojne in če imaš pri Postojni čez 1000 m n.v. jo popihaš čez Javornike… Ob jasnem nebu pa priletiš kvečjemu do Hruševja ali kako naselje dalje.

Prvo jadranje na Zabočevem v zelo šibki termiki. Ravno prav za treniranje živcev v “švoh” razmerah.

Krila motornega letala so gotova, trup ima že pravo obliko ( vredno ogleda- tudi za modelarje ).

Dejali smo si:,” Pogledat gremo!”. Najprej sem bil mnenja, da bo malce hudo, pa se je nato poleglo toliko, da sem brez strahu štartal in še Erzo, Tomaž in Primož za mano. Najprej sem letel na pobočniku, Nato pa se je let spremenil v lepo vrtenje stebrov tja do 1050 m visoko. Ko se je nebo rahlo odprlo, se je tudi to poznalo, a nas je mraz vseeno prisilil pristati. 1 ura 20 min je trajalo  zmrzovanje in če se Erzotu ne bi mudilo, bi mogoče še nekaj časa zdržali         ( nihče noče prvi dol ).

Poleg sonca in termike smo imeli tudi premočno burjo, da bi lahko jadrali naprej od zmajarske rampe. Pa tudi ta del je bil zelo težak, saj se je dobro čutilo, kako nebogljen si, če te nosi  močan veter. Na vsake toliko časa sem prav videl (za to nisi potreboval GPS ), kako me je odplaknilo v dolino. Tedaj sem jo ucvrl nazaj proti Lijaku v zatišje in v kakem močnejšem stebru spet nabrali nazaj nad 1000 m. Ta dan sem vozil Edel Atlas in nekajkrat sem se klub temu prestrašil, kaj bo. Ja, narava je še zmiraj “taglavna”.

Tudi “zimska liga” je potekala, le tekmovalci  so bili le trije ( od naših le Primož) . Disciplina: Zmajarska rampa – pilon ob 14.45, prva obratna Danijel, druga spet zmajarska in cilj štart Lijak. Jaz sem po nesporazumu odletel z zmajarske 15 min prej , ker nisem vedel, nato pa poskušal na vse kriplje nazaj, pa so mi rotorji in burja to preprečili( vse tisto “klofanje” in gonja po grebenu te prepriča o …). Pričakal sem jih blizu Lijaka in letel z njimi na Danijela in spet do Vzhodnega roba na Lijaku, nato pa prenizko nadaljeval in moral nazaj po “višino”.  Letel sem presenetljivo dobro glede na to, da sem bil na 1-2 DHV padalu, oni pa na tekmovalnih padalih.  Zmagal je Vidic Jurij, drugi je bil Zdešar Jernej in tretji Suša Primož. Zmagali pa so ob takih razmerah VSI, ki so štartali ta dan.