Zaradi šibkega SV (ki naj bi čez dan preko S obrnil na SZ – sploh više gori) in močne inverzije, najprej z Erzom razpravljava o možnostih za Čaven. Nobeden od naju ne verjame preveč v ta cilj, zato Erzo razpiše Slajko.

Dobimo se pri BJju: Erzo, Tilen, Jasna in Klemen in Planinšek, Dule in Lusja. Mi trije k Jasni in Klemnu, drugi avto pelje Planinšek. Pod Slajko še nakaj domačinov, Franci Reven že pešači na hrib. Gor do koče z avti in na zgornji start.

Nobenega vetra (občasno še dahne dol). Odleti Franci in se zapelje v dolino. Naslednji je Erzo (ki najprej trenira start naprej…).

In potem drug za drugim še ostali, v trenutkih, ko verjamemo, da najmanj diha/piha od strani od zadaj…

Erzo pobere mene in Duleta in potem se počasi vsi dobimo na parkingu spodaj. Malo modrujemo, da se reši logistika, potem se Jasna odloči za ogled bunkerja v bližnji okolici.

Primerno spodbujeni hočejo člani našega avta še več bunkerske zgodovine, medtem, ko se ostali raztepejo (naš drugi avto v slaščičarno v Gorenjo vas).

Mi pa, po nekaj vmesnih pristankih, dosežemo višek bunkerskih aktivnosti v podzemnem sistemu na Hlavčjih njivah. Ko pridemo iz podzemlja na večerni mrak, še ogled bližnjega starta in sončnega zahoda.

V mraku potem z avtom iščemo še bližnjico v dolino, ki je (kot skoraj vse bližnjice) na koncu kolovozna daljšnjica, kjer Klemen mojstrsko zmanevrira avto brez poškodb v dolino…

Potem pa še mi v omenjeno slaščičarno, da se malo pogrejemo in pridemo(jo) malo k sebi…