Danes še nek šibek S, spodaj najprej močnejša burja, ki naj bi čez dan obrnila na JZ. Ker je dopoldan na Kovku 18m/s, ne navijam več za Čaven (zaradi inverzije na 600 se mi je to sprva zdela dobra misel) in potem je vse jasno: Lijak.

Sploh ko se dobimo ob 11h na Železniški: Milan naloži Štusa in Simona, Mojca in Dule pa naju z Erzom in v Vipavsko.

Aleš nas dostavi gor na start, kjer je že nekaj postavljajočih Štajercev, čakajočih na več vetra. Danes greva z Erzom prav na vrh novega starta (da bomo malo višje nad inverzijo 🙂 …). Prvi potegne Gaberšek in počasi mu sledimo še ostali.

V zraku je kar delovno. Čeprav kmalu poberem nad start, sem pred Zmajarsko zelo nizek, pod grebenom. Lepo naberem in na Čaven, visoko okoli Skreta in z nekaj lepimi pobiranji visoko do Kuclja. Zdi se mi vedno bolj razgonjeno, pa še močno zgubljam, zato obrnem (Erzo nizek še vztraja naprej proti Modrasovcu). Na Čavnu spet lepo naberem in nazaj na Lijak. Čez na Danijela, kjer se nekaj časa kar matram, da najdem in naberem, ko je že tudi Erzo tu in na koncu vrtiva skupaj. Za njim na Škabrijel, kjer pa nič kaj dosti ne dobim, zato hitro nazaj.

Na Danijelu spet naberem, medtem ko se Erzo nižji odpelje naprej. Na Lijaku še popravim (Erzo pa nizek pod robom rine kar naprej). Tako se nekje na višini grebena guncam naprej proti Zmajarski, medtem, ko se Erzo bori za preživetje pred Vitovljami. Pošteno povedano, ga odpišem in zapeljem nazaj do Lijaka in na Danijela, kamor pridem na višini vrha. Poskušam še kaj nabrati v ugašajočem dnevu, ko se Erzo (?!) zapelje tik nad mano naprej proti Škabrijelu. Še jaz se malo pomatram in naberem, ampak proti vetru za njim me nekako ne vleče več (jasno mi je, da do radiča ne pridem s to višino, sredi Nove Gorice pa še nisem pristajal – in me v ugašajočem dnevu res tudi ne mika…).

Obrnem in z veliko višino nazaj na pristanek.

Tudi Erzo je pred NG obrnil, nazaj do uradnega pa ni prišel.

Dule in Mojca čakata na pristanku.

Milan, Dušan in Simon pa so že prej zaključili in so že na poti domov.