Danes pa vsaka napoved kaže nekaj drugega. Je pa sondaža zjutraj kar OK in jaz bi šel letet. Pa se koordiniramo in cincam(o) in na koncu se peljem na Vrhniko, ne da bi vedel kam grem(o). Se dobiva z Erzom po 12.30 na Železniški in pozna proti Primorski. Kljub napovedanemu orkanskemu SZ čez Istro, nikjer ni preveč močnega vetra (le na Slavniku 9/11-13 JZ) in Erzo navija za Vremščico (saj sem mu res prej jamral, da bi šel na Vremščico zg.2, ki sem si jo v nedeljo v (pre)močnem vetru lahko le ogledoval).

In shecava Rajka, da naju počaka na pristanku in z nama (brez padala) gor (samo šofer bo, pravi). Na zgornjem startu piha lepo in celo bazice, vetra pa prej premalo, kot preveč. Je pa vse megličasto bleščeče belo, da se proti soncu komaj vidi do letališča.

Zapeljemo se z LCjem še malo naprej po kolovozu in potem nahecam še Erza, da gre z robo na ta njegov novi štart (ki ga že ima, saj ga je prav on lani odletel). Na startu piha idealno in takoj postaviva … in v luft: Erzo in jaz.

Erzo takoj navrti nad zgornji start in se odpelje nad dolino. Jaz pa najprej spodbudno naberem do zgornjega starta, potem pa drajsam sem in tja in se nikakor več ne poberem. Že curim proti dolini, ko le dobim neko 0 nad progo in se počasi, počasi spajsam spet nad zgornji start.

Sploh ne vidim, da Erzo medtem scuri.

Tu, nad zgornjim startom pa meni dviganje naenkrat odreže in potem v ponovni borbi počasi scurim čez letališče.

Erzo je hotel vmes še enkrat gor, pa se vrne nazaj z LCjem, ko vidi, da sem scuril. Bo bolj pametno, da greva na projekte, kot še enkrat gor, saj kaže, da je to vse, kar je Vremščica danes dala (se je spumpala, bi rekel Gorazd).