Je danes napovedanega kar veliko SZ. Zjutraj je še burja po Vipavski in po dogovarjanju kako in kam in kdaj, se dogovorimo za pozen Socerb. Ko se končno dobimo na Železniški, Dušan in Erzo k Bertu, midva z Milanom pa k Manci (ki bo danes krstila novo padalo IONa 5) do Unca, kjer se preložimo k Megu in dol.

Rajko in Gorazd sta že uredila logistiko, tako da so ob našem prihodu vsi že napol pripravljeni na startu. Piha lepo gor (in po nafti in bencinu smrdi že vso pot od avta do štarta), vendar šibko, zato malo taktiziramo, da eden od italijanskih kolegov pokaže (in takoj scuri).

Še malo počakamo, potem le malo bolj piha in se počasi spravimo tudi vsi mi v luft. Drajsamo med Glinščico in Gradom in pobiramo bolj ali manj in raztegujemo (vsaj proti Glinščici) tudi bolj ali manj.

Ko se vlečem četrto stranico proti Gradu, se zapeljem kar naprej čez sedlo in Milan za mano. Vlečeva vse do viadukta, kjer sem sicer 20-30m nad njim, pa se mi dvojni 400kV daljnovodi na drugi strani spet zdijo preveč  blizu in na gosto, zato obrnem in nazaj v veter po polžje. Z Milanom se guncava tik nad drevjem ob pobočju do Osapske stene, kjer sva že toliko nizka (danes je več kontra vetra in sploh ne drži), da se lahko samo zapeljeva v pristanek.

Med pospravljanjem se nizek pripelje še Erzo in rine čez vas, dokler gre.

Še vizualizacija naših treh letov

Dušan je pristal na uradnem pri Dolini.

Rajko je najprej toplandal na starem startu in se potem zapeljal v dolino po avto.

Gorazd je toplandal.

Berto je prav tako toplandal.

Pa tudi Manca (vsa zadovoljna z novim padalčkom) in Mega sta toplandala

in nas prišla pobrati v Osp, kjer smo se medtem krepčali s kuhančkom.