Danes pa je napovedan najboljši dan tedna z JZ in višje SZ in sploh in oh… (napovedi z Lijaka v Istro, pa varianta na Golte, pa…). Zjutraj je napoved malo slabša, vendar povsod modrina in sonček in Erzo razpiše Lijak.
Ob 10.45 na Železniški je že gosta koprena nad nami in sončka nič več. Erzo, Dule in Uki k meni v LCja in na izvoz Logatec, kjer presedemo v avto Kavčičevega Boštjana. Milan naloži Turčina in Suša. Pokritost nas spremlja tudi vso pot do Anje, kjer pustimo Boštjanov avto in z Samom naprej pod Lijak. Milan zapelje direkt pod Lijak in še oni trije k nam v kombi.
Na startu le nekaj Hrvatov, Avstrijcev in Čehov. Z Ukijem in Boštjanom počasi polimamo moje padalo in čakamo v pokritosti naprej (modrina se začne tam nekje nad morjem…). Končno nekaj avstrijskih suličarjev v luft in počasi naberejo nad start. Start se polni iz vseh strani. Potem potegne že kakšen naš in nato postopoma jata: Suša, Erzo, Zoran, Uki, Turčin, Boštjan, Milan in Dule.
Najprej sem hitro nad grebenom, pa me začetni optimizem hitro zapusti, saj me na V robu odnaša močno stran od grebena in dol (SZ). Zacurim in potem sem v gužvi vseh startajočih, kjer se, za piko na i, Milan(???) zapelje tesno v/pod mene, da že vidim noge v njegovi kupoli (razlago poglej spodaj 🙂 ). Še malo naberem in stran iz gužve proti Z, kjer končno navrtiva z Ukijem čez 1100. Malo poskušam proti Danijelu, pa nočem izgubljati preveč višine (da ne padem spet v to gužvo okoli Lijaka), zato raje obrnem in čez start proti Vojašnici.
Nekaj močnejših dviganj, da se zapeljem čez Čaven s 1450 in bolj ven (ob grebenu je bolj razrukano in ne želim si tega Z, SZ na robu). Pa zunaj ne dobim kaj dosti, scurim globoko pod greben, da se rešujem pod polico pod Modrasovcem. Malo popravim in se z 900 odpeljem čez in se spet rešujem s 580 pod Hubljem.
Naberem na 1100 in po razmetanem Z do Podrte, kjer popravim do 1250 in se brezskrbo zapeljem čez. Erzo se oglaša po postaji iz Fame.
Pa gre proti Vipavi samo dol z -1,5, da pridem nad Plaz le s 650. Tu pa se kar pomatram, da naberem nad greben do Table. Spet izgubljam, da se potem komaj spravim nad greben, kjer nekateri drugi kar odletijo v višave. Tako naprej čez Lovsko (malo prej se srečava z vračajočim Ukijem) do Hieronima, kjer me še malo razmetava v nabiranju tesno nad pobočjem.
Ko imam zadosti, pa obrnem in po polžje in guncajoče nazaj do Table in čez proti Anji, kjer vlečem toliko, da mi naredi cin pri 50,0 km in 3h…
Uroš pospravlja zraven mene.
Turčin pristane malo kasneje.
Zraven pa še Mojca, ki je solo odletela pozno s Kovka.
Dule je že v Anji.
Kot tudi Milan, ki se je danes držal Lijaka.
In tudi Boštjan je že tu.
Malo kuhančka in prehranjevanja pri Anji in domov po dnevu, ki me je precej razočaral…
Še vizualizacije:
Skupna analiza Milanovega in mojega leta pokaže v zgornji vizualizaciji, da ni bil on tisti, ki sem mu skoraj noge zabil v kupolo, ampak nek neznan osebek z enakim padalom in sedežem… Za to, da sem sploh pomislil (in ga tudi na ves glas preklinjal v zraku), da bi to lahko bil Milan, se najgloblje opravičujem !!!