Potem pa skozi vas Male Loče in na V pobočje hribčka, ki ima tu lepo višino, motijo pa drevesni in grmičasti vložki. Pa spet terasasti travnik Erzovega tipa (torej še položen povrhu.
Postaviva hkrati
in Erzo potegne in lepo spelje.
Jaz pa poskusim nekajkrat, pa vedno končam nekaj teras niže, kakšno prej ali kasneje – največkrat pred grmovjem, ki bi ga bilo treba že preleteti.
Ko postavljam n-tič, pride že Erzo gor. Niti slutiva ne, da naju Poje (ko je opravil s Slavnikom) načrtno zasleduje in ravnokar obdeluje najini prejšnji lokaciji.
Jože Poje : Erzo je od tu prvi odletel. Kmalu po tem je sledila ponovitev… [21.3.2020 18:36]
Zoran Gaborovič : Pred to ponovitvijo je tudi Zoran odletel… [21.3.2020 19:16]
Jože Poje : Bronasta medalja je tudi lepa… [21.3.2020 20:01]
Jaz pa še nekaj poskusov na desnem delu travnika (ki je malo bolj strm, pa zato z malo višjimi terasami in višjim grmovjem na koncu…).
Nikakor mi ne uspe speljati čez grmovje, ko prisopiha po bregu gor Jože. Ves čas teh mojih poskusov pa veter piha malo z ene, malo z druge strani, enkrat močneje, drugič skoraj nič, Erzo pa viteško pomaga pri postavljanju, trebljenju vejic in kar je še treba…
Še Jože malo poskakuje in se tudi zaustavlja pred šavjem.
Medtem Erzo prinese iz LCja Mentorja3 z upanjem, da mi bo šlo z boljšim padalom bolje. Pa mi ne gre…
Jože pa gre na Erzovo lokacijo bolj levo na travniku in odlaufa in spelje in se zapelje v dolino.
Še jaz poskusim tu levo, pa spet zaružim. Jože se odpelje naprej v iskanju belih pik (tako pravi on)…
Jaz se prestavim nazaj na desni, bolj strm del pobočja (še zadnji poskus, preden se predam – bilo jih je več kot 10…). In potegnem in zalaufam in se vse čudežno poklopi in speljem in se s krasno višino zapeljem čez šavje, drevesa niže in nad dolino. Desno mimo vasi prav na dno polja.
