Ker je dan še mlad, je jasno, da gremo še na en start in to zelo soglasno: Povlje. Megov avto prislonimo na travnik na pristanku, z mojim pa na vrh do gozdička ob travniku. Prečimo skozi gozd do vrha travnika (Mateja jamra, da mora spet nositi…) in hitro postavimo ob Megovi nesebični pomoči (s tem se je malo odkupil za svoj prejšnji nesramno dolg let…). Piha skoraj nič lepo gor in odfrčimo Erzo, Mateja, Mare in jaz in ko spraznimo travnik, postavi še Mega.

Let je popolnoma miren, v sončku nad rahlo megličasto pokrajino (jaz sem na tem startu  najvišje nad smrekami doslej…) in pristanemo na travniku pod križpotjem, kjer običajno pristajamo z Lovrenca.

Sličica

Zoranov filmček

Zoranov let

Pospravimo (Erzo in Mega medtem po moj avto), nato pa še k Dežmanu na prebranac in pico in druženje in načrtovanje jutrišnje avanture…

Danes pa grem. Nekje bo že za odleteti. Aladin je enak kot zadnje dni: rdeče na Primorskem in belo na Gorenjskem. Ker me je včeraj Erzo opozarjal tudi na talni veter na Aladinu, ga danes najprej pogledam in okoli Gozda do Lesc kaže gor. Tudi postaja Gozd in Kriška gora javljata J. Torej gremo tja. Erzo se danes ne upira (kriza je očitno že prehuda, sploh pa ko mu omenim Sv.Peter, on takoj privleče Gozd – šolski teren) in samo sporoči Megu, da tudi on danes gre zraven (če ne bo hotel leteti, pa bo vozil avto…).

Ob 13.20 sem na pokopališču v Šmartnem že ves nestrpen, pa sta se kompanjona uskladila, da se danes kao ne mudi preveč – čakam ju do 14h, ko se končno privlečeta. Odšibamo naprej v Begunje, vmes se malo usklajujemo s Francijem Puklom, kje mu pustimo ključ in kje je prava avto-pot na vrh, pa smo gor.

Erzo na startu

Na startu piha idealno in hitro postavimo: Mega, pa jaz, pa Erzo. Mega kar malo drži, malo lovimo in tudi zavrtimo, ampak po 10 min. smo precej ohlajeni v konjski ograji (Mega po 16 min, ker je prelahek, da bi normalno prišel dol…). Mega se samo odpne (ob 15.15) in odlaufa po gozdu gor, midva pa pospraviva padala.

Zoranov let

In ko odneseva rukzake do ceste je Mega ob 15.50 že pri naju (35 min je rabil za vse skupaj !!!). Z Erzom sva medtem ugotovila, da je dan še dovolj dolg za na Gozd, segreli pa smo se tudi že…

Po avtocesti do Tržiča in iz Križ direktno gor skozi gozd na Gozd (po zaprti cesti). Skozi vas na kolovoz in čez travnike do šolskega terena. Zložimo si opremo na hrbte in po travniku na vrh do samega roba gozda (cca 100 viš.m).

Postavimo že v rahlem mraku. Piha 0 in potegne Erzo in elegantno odleti, takoj za njim pa Mega, ki mu kar noče gor in ga podre. Jaz se medtem ravno pripravim in ko Mega potegne drugič in lepo odleti, sem takoj za njim tudi jaz v luftu. Obadva sta zavila bolj v levo, kjer zgleda najbolj nizek prehod čez planoto Gozda, ampak ko hočem jaz po isti poti, seveda bistveno hitreje tonem in se mi zdi, da tam ne pridem čez. Zato se usmerim direktno čez gozd na robu, kjer me bolj drži, ko pa pridem nad drevesa, me rahlo dvigne in začnem celo malo pridobivati. Mega navija na zadnji joški Gozda, Erzo je nekaj nižje, jaz pa tudi nekajkrat obrnem in pojadram. Ko začnem izgubljati, se pod robom odpeljem do normalnega starta in še tam malo povjugam, potem pa na pristanek. Erzo pristane takoj za mano, Mega pa še malo kasneje, ravno ko pokliče (prej nedosegljivi) Jure, ki je takoj pripravljen priti z Gozda po nas.

Zoranov let

Ko pospravimo, je Jure že pri nas in nas odpelje gor, najprej po moj avto na travnike (Erzo in Mega si medtem ogledujeta night life z light show-om po vasici Gozd), potem pa se vsi odpeljemo do Juretovega domeka na start, kjer se pogrejemo ob toplem čaju, topli peči in vročem nakladanju. Super dan (2 novanova zame in 1+1 za Erza. Mega pa statistika ne zanima in je letel iz samega čistega užitka) !!