by ·Komentarji so izklopljeni za 120908 Slajka P817 11:04:21

Že včeraj smo bili za, da grem na obisk v Poljansko dolino h Kraguljem na Slajko 2012 Open (novnov zame 🙂 ). Erzo pokliče ob 8.30, če grem res in hitro smo zmenjeni. Mega do Vrhnike, tu se združijo še z Mirkom in čez Žiri v Kopačnico. Jaz pa poberem Matejo in po daljšem ovinku čez Škofjo Loko v Poljansko dolino in v Kopačnico.

Tu je že masa bolj in manj znanih obrazov. Vplačamo “štartnino” 6€  in “tekma na piko” se kmalu začne (ker potem bo pasulj in je treba pohiteti…). Z dvema kombijema nas stovorijo na hrib, kjer je še kar lep start.

En za drugim postavljamo in štartujemo in se malo povozkamo sem in tja in scurimo na travnik bolj ali manj blizu pike.

Zoranov let

 

Erzov let

 

Eni gredo še enkrat, Erzu se pridruži familija, ki ga je prišla občudovat in zanj navijat, drugi pa gremo raje na radler, pivo in sokove (da se ne bodo preveč segreli) in pasulj s klobaso (da se ne bo preveč shladil). Manca konča službo in se po navodilih pojavi na pristanku sredi druženja. Ker seveda še ni letela in ni žejna, začne priganjati za akcijo.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120908 Stari vrh P818 15:02:33

Kot je bilo obljubljeno, je drugi del namenjen bolj visokemu startu z upanjem na daljši let (termika bo že delala…). Malo se dogovarjamo, kam bi naj šli, pa domačini prevladajo s Starim vrhom in kmalu nas je za en poln kombi + en osebni avto (Ratko+Erzo) dostavljenih pred kočo na Starem vrhu.

Pešačimo z ogromno pezo na vrh smučišča do malo bolj položnega dela in začnemo postavljati. Vmes je še malo modrovanja, kam in kako naj se leti in kje vse ni pametnih pristankov. Potem pa najprej odletijo rekorderji Starega vrha (od pred kratkim…): Franci Reven, Pojetov Jožef in Andrejev Erzo :-).

Takoj za njimi sem jaz in po rahlem laufanju sem v zraku in potegnem do sedla, kjer navijata Poje in Erzo (Reven curi za vogalom…). Vendar tu ne najdem nobenega dviganje in se odpeljem na desno za vogal, kjer pa začne lepo dvigovati in tudi jaz začnem lepo nabirati. Kmalu sem nad Starim vrhom in z zanešenim stebrom že skoraj nad Mladim vrhom (vmes se nekaj višje pripeljeta Erzo in Jože), potem pa padem iz dviganja in se začnem matrati. Mirko se ob pobočju pelje proti cerkvici niže, vmes so v zraku še vsi ostali, med zadnjimi Mega. Kaj dosti nimam časa gledati naokoli kje je kdo, ker gledam, kam naj grem, da bom kaj nabral. Pri cerkvici na Gori se mi zdi, da se bom rešil, pa mi spet ne gre (samo malo zadržim curažo), zato nadaljujem proti spodnjemu hribčku, kjer se rešujeta Mirko in Reven (uspešno). Že se mi zdi, da bom moral pristati, ker bom prekratek, pa le pridem do dviganja in se rešim za kratek čas (Reven in Mirko med tem nabereta in se odpeljeta (Mirko nekje do sredine med Poljanami in Slajko v Poljansko dolino, Reven do pristanka pod Slajko). Jaz pa sem prenizko za čez, pa se mi zdi, da bom brez problema pripeljal s svojo višino do pokopališča pred Poljanami, kjer je”uradni” pristanek. Niže kot sem v dolini, več je dolinskega vetra, ki  me vedno bolj zaustavlja in moram pristati na majhnem travničku kakšnih 300m pred planiranim.

Zoranov let

Potem pa čakam kakšne pol ure, da kombi pobere vse ostale in pride do mene in mimo mene (:-) ), tako da me pobere Ratko z Manco in kmalu smo vsi spet pod Slajko. Razen Erza, ki je pristal v Žireh.

Erzov let

Mega pa tudi na pikniku pod Slajko.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120908 Blegoš P819 17:57:34

Manca bi še, jaz tudi in hitro se organiziramo, da izven rednega programa dodamo še lastno dopolnitev. Mateja, Manca, Mega, Ratko in jaz z LCjem gasa gor do koče pod Blegošem (rampa 1. odprta, rampa 2. odprta… pa smo pri koči).

Mega se odloči, da ne bo letel in bo peljal LCja dol, midva z Matejo pa se uskladiva, da bo probala mojega Nuptseja, tako da jaz naložim lahko opremo, Mega pa nosi kot kakšen šerpa Matejin sedež (z mojim Rookom). Po zaslugi Mega, ki je stovoril večino teže na hrib (no, Ratko in Manca sta pošteno nosila vsak svojo…), smo kmalu na vrhu.

Piha rahlo z V in postavimo bolj postrani (se pravi: Mega postavlja, mi pa se pustimo streči 🙂 … Hvala Mega ! ). Prva poskusi Mateja, pa ji ne uspe spraviti Nuptseja lepo gor, tako da podre, potem odleti Ratko, pa jaz.

Malo neobičajno se počutim v tangicah z Rookom nad sabo, vendar se hitro privadim in potegnem ravno črto preko J slemena proti Hotavljam. Medtem starta še Manca, Mateja pa šele po nekaj poskusih… Ratko se usmeri bolj na desno in na pristanek pod Slajko, jaz pa direkt čez prvi planirani pristanek (pri tovarni Marmor, kjer je Manca pustila svoj avto) do travnika pri glavni cesti  proti Gorenji vasi. Z lepo višino se pripeljem tja in pristanem.

Zoranov let

Ko pospravljam, je tudi Manca že na tleh, Mega že v diru z vrha pri avtu in na poti dol (škoda, da se je potem zgubil v množici gozdnih cest -se vidi, da ni bil njegov revir- sicer bi bil prej dol, kot bi mi pospravili). Tudi Mateja pristane, Manca pride po mene in na zaključno druženje v prijazno gostilno v Gorenjo vas ob gobji juhi in palačinkah (Manca še nazaj po Matejo, ker je Mega prišel iz povsem druge smeri 🙂 ). Res lep dan in novnov in 2x letos nov 🙂 Jupiiii !

by ·Komentarji so izklopljeni za 120907 Zabočevo P816 17:48:23

Mega prevzame danes koordinacijo jate. Še vedno V, SV in najprej kaže, da bi bila lahko Grmada OK. Gre osebno pogledat na Planino in javi, da piha preveč s strani in bo treba spet na Zavrh. Kasneje sporoči, da se Emil ne da in da so z Danetom in Redstarom zmenjeni ob 15h in da bi mogoče vseeno bilo. Pa gre še enkrat pogledat pod Grmado in še vedno ni, in ostane Zavrh.

Mateja je danes 100%, pa ji vseeno nekaj zašteka v službi in že skoraj kaže, da bo spet izvisela, pa se vseeno zadeve uredijo in jo prevzamem v BTCju samo s 15min zamude. Ampak zavijeva na J obvoznico namesto na S (moja napaka) in se zabaševa v stoječo kolono, ki se konča z majhnim karambolom, ki nama je požrl naslednje pol ure. Že se napoveva na šodru, kjer čakata Mega in Mirko, ko so spet zastoji na Lomu in spet dodatna zamuda.

Ko po eni uri prideva končno na šoder, je tam tudi že Erzo in informacija, da so na Zavrhu pravkar scurili Luka Štusej in Simon. In potegne Erzo iz svojih sivih spominskih celic dejstvo, da je v taki situaciji treba na Zabočevo. In gasa z njegovim avtobusom mimo Borovnice, medtem ko scuranta z lokacije Zabočevo potrdita, da res piha od Borovnice po dolini gor. Ne da bi čakali  na ostale (“saj smo polni”) gasa proti štartu (“kako do avta bomo že potem rešili…”).

Ko postavita Erzo in Mirko, pride še Luka in Simon in zadaj je baje še Uki. Mega pomaga postavljati in kmalu lepo odletim tudi jaz, za mano pa še Mateja.

Najprej me močno požre, potem pa začnem ob pobočju le nabirati in ob Erzovem spodbujanju, naj vztrajam, pririnem nad rob planote celo na 1100 in prvič opazujem Rakitno iz te perspektive. Erzo pa jadra še kakšnih 150m višje. Ampak, kaj dosti se ne morem razgledovati, ker mi zmanjka dviganja in skoraj scurim proti Zabočevu. Medtem startajo še vsi ostali in Mega kot zadnji hitro nabere nad vse ostale in se pridruži Erzu v višavah. Uspe se mi rešiti in sem spet skoraj pod robom planote. Od ostalih uspe le Štuseju priti nad planoto, ostali pa se drajsamo ob pobočju sem in tja med štartom in vogalom, za katerim je Prižnica. Ves čas je treba delati, ampak vse skupaj je pa super in po eni uri pristanemo skoraj sočasno blizu standardnega pristanka na drugi strani ceste pri neometani (in od nedavnega tudi osmojeni) hiši.

Zoranov let

 

Urošev let

 

Samo Erzo in Mega se odpeljeta proti Barju in Erzo konča v Podpeči,

Erzov let

Mega pa za Borovnico. Potem pa še ena dolga zgodba, da pridemo do avtov na startu in na koncu do šodra in sladoleda pri Berzu na Vrhniki (Mateja, Mega in jaz)…

by ·Komentarji so izklopljeni za 120906 Grmada – Planina P815 17:34:53

Danes spet enako. Ideja o Javorniku spet ne prodre, ker je na Kovku pre-močno in referenca (Miha Mlakar) odsvetuje tamkajšnje udejstvovanje. Zato spet Zavrh. Damjan pride kasneje, tudi Mateja in se bosta uskladila. Mega tudi že pogreša letenje in mu je Zavrh OK.

Ko se že peljem proti šodru, Erzo pove, da je klical Emil, da je na Grmadi super. Takoj se obrnem in po Erza pred firmo in potem gasa proti Planini. Emil je že visoko v luftu. Čakava Mega, ki ga še ni. Končno Erzo pokliče in ugotovi, da je Mega na poti na Slivnico (v skladu z Erzovomi navodili ?! 🙂 ). Med čakanjem na preusmerjenega Mega mi Erzo pove vsebine nekaj filmov, ki jih je gledal  zadnje čase. Končno je Mega tu (malo besednega dvoboja…) in zapeljemo proti startu. Preverimo še kaj je z Emilom in ta javlja, da curi. Seveda obrnemo, spet nazaj na pristanek in blizu koruze naložimo Emila reinfuso v LCja

Emilova “curaža”

in končno proti vrhu. Ker smo že vsi naspidirani zaradi zamud, zašibamo kar z avtom na start in razmečemo opremo in gasa v zrak (Emil, Erzo, pa jaz in še Mega).

Takoj po startu že super dviguje, V je močan in lepo se da nabrati do 1000, s težavami pa se potem pajsamo sem in tja, da eden ali drug prileze do 1100. Naprej ne gre. Ko poskušamo bolj ven, nad Planinsko polje, začnemo curiti in hitro nazaj k pobočju Grmade. Čudovito jadranje, čudoviti razgledi. Enkrat se odpeljemo v smeri Unca, pa nekje na sredi polja začne požirati -1,5 in jasno je, da ne pridemo čez (nihče, tudi Erzo ne) in obrnemo nazaj. Ko se po debeli uri počasi nasitimo uživancije, se odpeljemo daleč proti Lazam (kdo bo več km nabral… 🙂 ) in potem nazaj na pristanek pri pokopališču. Jaz zadnji uživam razglede nad poljem in pristanem zraven Erza.

Zoranov let

Erzov let

Emilov let

Pospravljava skupaj in ko pride Mega, naju z Emilom zapelje gor po avta. Na startu še lepo piha (Mateja bi lahko še super odletela…), potem pa Mega in Emil po svoje, jaz pa do Erza, ki je medtem nabral gob (travniški kukmaki) za celo ozimnico. Namesto druženja zvečer uživam v gobji pojedini… Super je blo !