by ·Komentarji so izklopljeni za 130408 Sv.Miklavž-Planinska vas P956 17:11:12

Ko se mimo Sevnice prebijem skozi grabne in gmajne do Planine, sem spet na sončku. Končno se srečava z Erzom, ki si je že ogledal lokalni projekt za tolažbo… Ščuka in Tom sta namreč še v zraku in to boli… :-)…

Zapeljeva se do cerkvice Svetega Miklavža pri Planinski vasi. Lep travnik in tudi start bi bil lep, pa piha malo tako tako, na robu so jablane, malo niže pa trofazni droti… Malo cincam (me spominja na Vrabče in bi šel raje na kak bolj eleganten start…), potem pa se le opogumim in hitro odneseva kramo tistih nekaj metrov. Ščuka in Tom sta pristala blizu Slovenske Bistrice in se bosta poskušala premakniti proti Celju.

Erzo počaka na primeren trenutek, ko pihne gor in lepo odleti. Čez vse ovire je hitro čez in pristane dobrih 100m niže nekje za vogalom…

Erzov let

Erzov let

Takoj postavim, ampak veter piha samo s strani in si noče premisliti. Potegnem bolj v veter in ga lepo dvignem in poskušam malo bočno proti levi. Ko že mislim, da bo padalo zagrabilo in že capljam po luftu, ga veter nagne v levo, zatakne se v veje jablane in seveda se samo še zvalim po pobočju.. Medtem, ko obiram padalo, Erzo že prisopiha z rukzakom (!) na vrh. Jaz bi še enkrat poskusil in Erzo mi pomaga postaviti. Spet piha s strani, padalo postaviva bolj temu primerno, potem pa le pihne malo gor in ob spodbudi hitro potegnem in laufam in sem v luftu. Malo pobrcam po vejah jablane (kjer sem prej obvisel) in že sem nad naslednjo trofazno oviro, ki pa jo preletim z nekaj rezerve (ampak ne prav dosti). Potem pa pihne in me celo malo dvigne in ko hočem pristati na poševnem travniku, me sploh noče spustiti, tako da pristanem prav na silo paralelno s pobočjem – pa še z bočnim vetrom.

Zoranov let

Zoranov let

Še predno pospravim, je Erzo že pri meni. Ščuka in Tom že čakata pri Dramljah. Sva potolažena… Novnovnov 🙂 !

by ·Komentarji so izklopljeni za 130408 Rifnik P957 18:14:00

Micika naju vodi proti Šentjurju, ko Ščuka javi, da sta dobila vmesni štop in bosta počakala na eni od pump proti Lj. To spodbudi Erza, da mi začne kazati okoliške potencialne starte (še bi se dalo kaj pred nočjo…) in ko se v Šentjurju peljeva okoli Rifnika, me ponovno premami (kljub še vedno bolečemu hrbtu…).

Zapeljeva gor (samo na ogled :-)), najdeva start in piha lepo gor. Erzo ne bo, (samo meni bo podaril ta start – hvala Erzo 🙂 ) in mi postavi coto, medtem ko jaz natikam tangice.

Lauf in hop in že sem v luftu in v lepem večernem letu pristanem na razkošnih travnikih v dolini spodaj.

Zoranov let

Zoranov let

Komaj pristanem, že je Erzo z LCjem pri meni. Pospraviva in gasa do Kompolja, kjer čakata Tom in Peter (vesela ko radio). No, jaz (midva)  sva pa tudi, saj je bil lep in uspešen letalni dan 🙂

by ·Komentarji so izklopljeni za 130406 Lijak P954 16:34:11

Zjutraj vse sluzasto in seveda močna burja. Se slišiva z Erzom, pa nobene luknje in tudi ne ideje. Pustim vse skupaj in še malo zaležem. Pri naslednji kontroli (okoli 12h) pa se že kaže nek sonček na Goriškem. Vendar traja kar nekaj časa, da se skoordiniramo. Manca v tujini, Mateja bi skoraj šla za družbo, pa si premisli.

Tako ob 14.30 na Vrhniki prisedem k Erzu, na Uncu se naložita Mega in Emil in gasa na Vipavsko. Sonček in jasnina se pokažeta malo pred Vipavo, kjer burja nabija tako, da so vetrne vreče kot pršvasane (vir: Erzo). Na pristanku pod Lijakom samo zaokrožimo (Slamič naklada z Valiči…) in gasa gor.

Mega je prostovoljni šofer in na startu (kjer smo sami) začne takoj asistirati,  kar je danes sploh nujno, ker veter vsake toliko posvaljka padala po bregu dol…

Vsi trije odletimo en za drugim (Erzo, Emil in jaz) in takoj po startu zavrtim za njima. Lepo nabiramo in smo kmalu čez 1000. Erzo se kar usmeri proti Škabrijelu in Sabotinu, kjer ga s 1400 pogoltne dol. Emil je malo nižji, malo za njim. Ko s 1100 vidim, kako ju požira, se obrnem bolj ven proti Gorici in naberem še skoraj do 1300, potem pa me začne močno požirati (Erzo in Emil sta že čisto nekje spodaj nad gmajnami…).

Erzov let

Erzov let

Emilov let

Emilov let

Glede na višino se mi zdi, da sem že skoraj nad Sočo (v resnici sem nad Kromberkom) in najprej hočem naprej, dokler bo šlo (planiram pristati nekje za Gorico (še najraje pri Vrtojbi…), potem pa si optimistično premislim in obrnem nazaj v veter. Še bolj me požira in samo z 10-15 gre z gasom naprej, tako, da že ogledujem pristanke. Pririnem do pumbe in pristanem na travniku pri Ajševici.

Zoranov let

Zoranov let

Vesel kot radio, ker je bil krasen (čeprav kar živahen) let :-). Mega gre najprej pobrat Emila in Erza, potem pa poberejo nazaj grede še mene in v sončku gasa proti domu.

Na Uncu še zaključno druženje zraven Portusa (lokalna gostilna z bučno glasbo, da še nakladat ne moremo) in gasa na Vrhniko…

by ·3 komentarji

Za danes je dobra napoved (pa JZ čez Slo). Dogovorili smo se, da gremo čim prej. Lijak ali Kovk, obvelja Kovk.

Erzo me naroči ob 11h na Vrhniko, potem pobereva Mega na zalitem Uncu (bo danes prvič letel 🙂 ) in do Anje, kjer se dobimo še z Tomom Slejkom in njegovim padalskim kolegom Andražem. Vsi se zbašemo v LCja in na start. No, na parking, ker zamet še vedno preprečuje LCju, da bi šel do konca…

Na startu smo sami, v zraku pa sta Valiča že sredi šihta :-). Postavimo. Erzo in Tom sta prva v zraku, potem manjše komplikacije (Andraževo sesuto padalo in zafeclane vrvice pri mojem startu – oba imava popravca) in končno sem v zraku. V zraku razrukano, močna dviganja in padanja, ne veš, ali bi bilo bolje pri grebenu ali bolj zunaj. Jaz motam bolj okoli starta, Erzo, Tom in Andraž gredo proti kotu, Mega v začetku blazno nabere in se odpelje daleč ven nad dolino. Naberem največ do 1200, ko pa se odločim mimo Podrte proti Hublju, me naenkrat tako močno požre,  da se odpeljem kar nazaj proti pristanku, že iščem vmesne pristanke nekje proti dolini, ko le dobim dviganje, ki mi pomaga spet do 800, potem pa nad pristanek in po slabi urci pristanem zraven Mega.

Zoranov Kovk

Zoranov Kovk

Mega malo čuti roko, Mateja pa sporoča, kako je bilo na današnji kontroli – oklep so ji sneli :-). Pospraviva in s Tomovim avtom gor po LCja, potem pa kar čez Ajdovščino po Erza in Andraža.

Erzov Kovk

Erzov Kovk

Tomov let

Tomov let

Nič preveč lepo letenje :-(…

by ·1 Comment

Ker je dan še mlad, je jasno, da moramo še nekam. Erzo predlaga Nanos in sem že spet boljše volje.

V Podnanosu se pozdravimo še s Tomom in Andražem, ki se odločita za domov, mi trije pa gor mimo lovske pod Grmado, kjer v snegu zmanjka ceste (ni več splužena). Ker je na levo tisto lepo pobočje z vrhom  (Lanišče), o katerem sva z Erzom že govorila, se odločimo, da gremo poskusiti od tam (novnov ?). Mega ima dovolj za danes in gre z nama za podporo.

Kakšnih 100 višincev gor in Erzo že pripravlja na vrhu, kjer je prostora za eno padalo. Veter piha idealno gor. Erzo potegne in odleti. Z Megom postaviva še mojo coto, vpnem tangice in potegnem in sem tudi jaz v luftu.

Po nasvetu se usmerim bolj na levo mimo Hieronima in lepo me dvigne, tako da sem na grebenu na višini starta. Potem pa slabo urico drsenja ob grebenu do Vipave (komaj je treba kaj narediti 🙂 ), tam obrnem in nazaj skoraj do lovske, potem pa začnem pospešeno izgubljati. Zato zavijem nad dolino, kjer pristanem malo pred Podnanosom.

Zoranov let

Zoranov let

Mega je čez nekaj minut pri meni, pospraviva do konca in še po Erza, ki je na drugi strani Podnanosa.

Erzov Nanos

Erzov Nanos

Super večerni let na laminarcu – kot po putru. Pa še novnov ! 🙂

Erzov komentar leta: Ker nam je žal dneva, uro so nam pretavili, do noči pa je še dolga, ker ne znamo po leteju it v oštarijo, jutr bo dš in je treba prnest noter enega, gremo še semle. NANOS – LANIŠČE, markanten hrib, ki se kar sam ponuja, je še eno linijo bolj nazaj kot Grmada. DOGODEK DNEVA: ko obrnem skrajno točko proti Razdrtemu se pod robom peljem proti lovski bajti. Točno na Renjakih, kjer sicer tudi štartujemo, zlezem čez rob zgolj zato, ker se rob zniža. Zraven štarta na robni skali čepi kura – oru tako, da bi bil z enim poskokom v zraku. Vse že dolgo oblačno. Nadletim ga 20 m in peglam na mal dinamike, takoj me zapazi in obrača glavo za mano. Počasi zavrtim in mi gre gor – že sem 100 m nad njim, on pa še kar čepi tam dol. Le kaj mu je? Ko pogledam naslednjič, ga ni več, iščem ga s pogledom po luftu in res privrti gor v močnem stebru 100 m stran. Zapeljem zraven, narediva skupaj tri kroge, da se odpelje proti gmajnam. Ne grem za njim, mal še povrtim in se odpeljem čez štart v Laniški vrh in na Grmado ter po isti poti nazaj. Tega se s tako višino ne bi nikoli upal, če bi štartal kje drugje in priletel sem, tako pa sem bil tu na tleh in veš, da vetra ni dosti (običajno pa tukaj …). Zdaj že nižje, se zapeljem čez današnji štart in koga spet zapazim sedeti na skali – Profesorja.