Zjutraj panika, kam naj gremo: Erzo ima službo in bo šele kasneje; jaz bi na Golte (Franc Rakun mi pove, da bo OK in se splača priti tja, samo velikega jadranja pa ne bo…), Mateja ne bi, Manca skoraj bi, pa jo oblačna slika iz Savinjske doline odvrne dokončno. Predlaga Primoža in kasneje Zavrh. Mene Primož spomni na spihani Oslonik zadnjič in neham težiti z Goltemi.

Mateja do mene ob 9.50 Češna se pridruži in mu je prav karkoli. Gasa proti Vel.Laščam. Vmes Mega, ki bi naj prišel od spodaj čez Cerknico, odpove, ker mora zlagati drva (haloooo !!!) – mogoče pride kasneje na Zavrh (seveda je potem na Zavrhu  🙂 ).

Pod Primožem prisede še Manca v LCja in gor.

Na startu piha. Začnemo modrovati… Jaz vmes zasilno poflikam padalo (v bistvu mi ga Manca z mojo fliko 🙂 ). Potem še malo modrujemo, ker še vedno piha v sunkih in ne kaže na zmanjšanje. Ko je umirjeno močno, piha skoraj lepo gor, ko prbije močneje, pa šumijo smreke na desni, trakci pa vsak po svoje in v večini kažejo bolj z leve.

Ker je moje padalo raztegnjeno, imam čakanja kmalu dovolj in ga nekajkrat hrbtno dvignem in pri zadnjem, malo lepšem dvigu, odletim, ko je eno vmesno malo bolj umirjeno obdobje (še nikoli nisem videl tu enega lepega starta, ampak je vedno vsakomur padalo bolj ali manj feclalo…).

Najprej me požre in ne gre skoraj nič naprej (še v zic se ne upam zbasati), potem pa le prime in me vzdigne. Ker me šejka in čutim močan veter z desne, si želim samo čim bolj stran od pobočja in ko sem enkrat dovolj stran, samo še scurim na uraden pristanek (čeprav zadnji del kar drži).

Zoranov let

Ko pospravim, ostali še niso odločeni. Mateja bi letela (malo se je umirilo tam zgoraj…) in nekajkrat dvigne in potem odleti. In zajadra in jadra in jadra (jaz pa spodaj zelen od zavisti kot trava naokoli 🙂 ) in po pol ure pristane blizu mene. Super je letela in je vesela kot radio !! Ko pospravlja, preostala zgoraj še nista odločena… Maretu menda ni in končno odleti Manca. Tudi njo lepo drži, čeprav se niti ne trudi jadrati. Ko pristane pri naju, se še Mare odloči in odleti. Tudi on je kar nekaj časa v zraku, preden pristane v gnojnico ob bližnji kmetiji.

Maretov let

Preda moj avto ključ in z Manco gor po LCja, medtem ko Mateja in Mare umivata gnojnico s padala…

Medtem, ko so nekateri obiskali neobičajne starte in celo novenove, pa se glavnina jate seveda drži standardnega terena (in seveda leta do hišnega praga)

Zmagovalec Zavrha – Uroš

Urošev let

Potem pa Erzo:

Erzov let

Kaj več bi pa lahko napisali tukaj prisotni (tud Manca je prišla kasneje sem gor…)

Danes obrnjena situacija prejšnjih dni: piha V, SV, na Primorskem lepo, drugje sluzasto (kar se LJU tiče, je skoz enako…). Ampak na Primorskem piha 10 m/s in več (burja), tako da pri prvem jutranjem pogovoru Erzo, kljub soncu, sploh noče slišati o onem koncu (pa baje itak še nima časa, mogoče popoldne…). Simeon je iskal kompanjone in je najprej nekaj navijal za Nanos, pa mu povem, da je Nanos v megli, pa da resno burja piha, ampak on se sicer odpove Nanosu, odpelje pa se sam vseeno v tisto smer.

Podrezam Ukija, ki je takoj za in to dobesedno (zdaj, ker bo popoldne jačalo…). Startam iz Lj in obvestim Erza (ki pozabi, da še nima časa) in malo pred 12h sva (skoraj) na šodru. Vmes se javi še Simeon, da je obrnil v Vipavi, ker mu  je prestavljalo avto po cesti in najbrž res nima smisla riniti naprej in pride na Zavrh.

Do Borovnice po Ukija z Erzovim enoprostorcem (bivši avtobus 🙂 ), z malo telovadbe dobimo še Ukijevega očeta za šoferja in gasa gor. Tmurno in sluzavo, ampak piha pa ravno prav močno. Simeon (ki je ravno prišel na Vrhniko) bi rad zagotovilo, da se bo jadralo, ker sicer ne pride gor. Pa mu ga damo…

Erzo v luft in zajadra (meni se zdi razrukano in malo ga premetava in ustavlja), malo za njim še jaz (elegantno hrbtno, prosim) in lepo me dviguje (in šejka) že takoj pred startom. Hitro sem nad grebenom in ker mi tole guncanje ni preveč všeč, se kar odpeljem na Vel.Trebelnik, malo še poskušam nabrati, potem pa kar naprej mimo Lipovca do Javorča. Erzo je malo nad mano in bolj nad grebenom, jaz se raje držim bolj zunaj. Na Javorču poskušam malo nabrati, pa samo držim višino, nazaj proti vetru gre komaj, zato se spet obrnem in zapeljem proti Vrhniki. Nameravam pristati na fuzbal placu (ker je LC  čez Ljubljanico pri mostičku), pa se spomnim, da je ograja ŠP popravljena in je treba vse naokoli. Zato raje odvijem nazaj in pristanem na standardnem travniku pred Verdom.

Zoranov let

Ko pospravim, se izkaže, da je do avta bistveno dlje, kot če bi šel okoli vsega ŠP… Ero me nadleti na poti proti svojemu domu (seveda, saj drugega sploh ne zna več…), zato z LCjem gasa na Staro Vrhniko.

Erzov let

Ko pridem do njega za domom, pristane še Uki

Urošev let

in malo kasneje tudi Simeon.

LC ponižno odpelje prisotne v Borovnico (adijo Erzo in Uki…), potem pa še Simeona gor po njegov avto (saj on lahko gre gor peš, ampak če ga pa res lahko zapeljem gor, bi pa bil vesel…). Pa je bil vesel… Sploh lepega današnjega nepričakovanega letenja 🙂 – na Zavrhu.

Danes smo že malo napeti od tega močnega JZ vetra in bi radi našli kakšno luknjo. Erzo je za, tudi Uki je frei in se prijavi. Na Železniški se dobimo in nadaljujemo proti Uncu, kjer nas že čaka Mega. Gasa naprej proti Pivki.

Najprej gremo na Gradec in Ukiju razkažemo start, ob tem pa pazimo, da nas veter kam ne odnese… Piha pa v pravo smer :-).

Nadaljujemo do Knežaka in na levo v smeri Koritnic. Tuščak je sicer lep na pogled, ampak glede na veter sploh ne razmišljamo, da bi šli gor…

Ustavimo se pod prvim gričkom od Knežaka – Obroba (640m). Kaže, da ne piha tako močno in s kompletno robo se odpravimo vsi proti vrhu grička. Ob vršnem jarku (gradišče – zaščitni rob ali JLA jarek za zaposlovanje zdolgočasenih vojakov… 🙂 ?? ) se ustavimo in posedemo . Piha delno z desne – predvsem pa močno.

Kakšno uro nakladamo in modrujemo (Erzo opravi ogled geodetskih in zgodovinskih značilnosti grička), potem pa soglasno ugotovimo, da piha premočno in gremo dol in gasa proti domu. Stik s padali pa smo le imeli…