Počasi pospravljam in se sprašujem, kako se lahko tako v trenutku spremeni pogled na (skoraj) enako situacijo (razen, da si nekaj metrov niže…). Čakam, kaj bodo naredili oni, ko pa je jasno, da bodo kar jadrali, se odločim iti še enkrat gor. Do Gorazdovega avta in gor na spodnji start.

Začnem postavljati. Sedaj je veter precej bolj umirjen (zmerim 6,5/7,6). Ščuka objavi, da kaplja in Erzo in Gorazd toplandata zraven mene (kar malo atraktivno…).

Erzov edini, ves čas trajajoči let

Erzov edini, ves čas trajajoči let

Erzov komentar leta: v pristanek nas prisili dež, sicer se ne ve do kdaj bi trajalo navijanje do baz.

Hitro začneta nabirati padali. Ščuka gre dol na letališče. Kapljice nabijajo in tudi sam naberem padalo in vsi pobegnemo za štart v gozdiček. Začnemo pospravljati. Pa javi Ščuka, da je na letališču malo jenjalo deževati in da naj kar grem, če me še mika. Najprej se mi ne da še enkrat postavljati (res skoraj ne dežuje več), ko pa Erzo izjavi: “Če ne greš ti, grem jaz. Dva tu zgoraj sta dovolj za 2 avta…”, sem takoj spet dol na startu.

Erzo gre na zgornji start po LCja, Gorazd pospravlja, jaz pa v luft. Malo pojadram sem in tja, pa se mi zdi, da je veter čisto spustil. Ko začne spet kapljati, se odpeljem naravnost na letališče, kjer pospravljam in čakam v dežju, dokler ne pride Erzo.

Zoranov drugi let

Zoranov drugi let

Komentarji (3)
  • 1.Mateja Majcen : Si moral v drugo pešačit :)? [02.01.2014 16:30]
  • 2.Andrej Erznožnik : ima vse organizirano: spodaj 2 avta lahko zbira s katerim spet gor. Jaz pristanem gor, peljem dol njegovga. Kralj pristane gor, pelje dol tizga s katerim je pršu v drugo gor… on pa leti, leti [02.01.2014 16:42]
  • 3.Zoran Gaborovič : Edini neomenjen detajl je, da ta čas, ko jaz opravljam vsa ta zemeljska dela, oni trije jadarajo, jadrajo in se preseravajo po luftu… 🙂 [02.01.2014 17:01]

Neverjetno, kako smo (so !) leteli na takšen dan :-).

 

Ampak ni še konec dneva. Na poti nazaj se ustaviva še na Uncu, da preveriva na “novo odkriti” start za Megovo bajto (Skuri in Szzuriatti odletela včeraj…), pa žal preveč dežuje za akcijo…

Erzo zazvoni v Novoletno jutro: smer Buzet 10.30 Vrhnika s Ciglo. Vi se pa klicte. Mi se pa s-klicemo za Vipavsko: 11.15 Vrhnika. Manca, Mateja, Lusja, Luka, Uki, Mega, Samsa?

Jaz do Mateje in z njo v njenem Aju do Vrhnike, tu Mančin in Lusjin (in Erzov avto iz filma ob 10.30). Dotičnih več ni, ker so že z Ukijem odbrzeli proti Uncu po Mega (oni so en avto, mi pa bomo drug avto…). Pride še Luka, ki je pobral Vidica in z Matejo k njima v alfico in gasa.

Vmes se z Manco uskladiva, da mi navijamo za Kovk (smo preko Vidica že prijavljeni k Božiču, ki je pred Anjo), oni pa se postopoma odločijo tudi za Kovk. Vmes ugotovimo, da so kljub nujnemu odhodu pred nami, zdaj za nami 🙂 .

Pred Anjo se naložimo k Božiču in ga seznanimo, da prihaja še drugi avto jate s preostalo četverico. Ga ne skrbi, ker je tu že Vidmar s svojim kombijem, ki bo prevzel višek. Odbrenčimo gor in s kombijem direkt na start, ki je prekrit s padalci (pol Slovenije je tu…) in tudi kakšnim zmajem. Vsesplošna voščila, Desusovci, znani in manj znani in neznani. In v zraku tudi jutranja ekipa za Buzet 🙂 .

Kmalu so tu tudi preostali štirje člani jate in še nekaj bolj osebnih voščil in objemanja. Veter idealen (3,5/5,5 JZ). Toplanda še Erzo, ker bi nam rad voščil tudi on 🙂 (v resnici že nabira štarte in kilometre).

Erzov nadomestek Buzeta

Erzov nadomestek Buzeta

Povem mu še za razplet bitke Kumer-Svole in kar ne more verjeti…

Drug za drugim štartujejmo  Luka, Lusja, pa jaz, pa Erzo drugič in nekaj kasneje (ko neha lepo pihati) še Manca, Mateja in Mega (med nepregledno množico vseh ostalih).

Jaz takoj na desno in naberem pri Podrti lepo nad greben in potem še skupaj z Erzom in Lusjo malo naprej do 1100. Onadva se odpeljeta naprej, jaz bi rad še malo bolj sigurno zadržal višino, pa mi ne rata višje in se odpeljem proti Hublju in samo zacurim. Pri Hublju sem že pod grebenom in sploh ne najdem poštenega dviganja. Še nekaj osamljenih piskov in vrtenj, pa sem generalno vedno nižje. Ko je že kritično, se odpeljem ob pobočju nazaj dokler bo šlo. Ko ne gre več, se oddrajsam čisto nad drevesi ven v smeri Anje in komaj drajsam čez gmajno in na koncu malo pred Anjo obrnem presran pred 300KV droti (res pa je, da sem že pod nivojem drotov…) in zbijem na travnik pred njimi. Še ure nisem spravil skupaj.

Zoranov let

Zoranov let

Manca me preleti in pristane na uradnem, Mateja pa po postaji pove, da je že dol in me prideta z Manco iskat. Ko pospravim in odkrevsam do glavne ceste res prideta… in do Anje. Mateja je približno tako slabe volje kot jaz (pravi, da je še bolj scurila), jaz pa takoj predlagam, da bi se mogoče še malo potešili z Nanosom. Manco let preveč ne zanima, bi pa peljala gor. Pri Anji se usedemo na kavo in dokončni posvet, ko pristane še Luka, ki ga stvar z Nanosom tudi zanima (še sploh ni letel z Nanosa) in hitro pospravlja.

Lukov let

Lukov let

Lukov komentar leta: Večino leta je bilo nabiranje višine na in pred Predmejo za skok na Čaven in dalje proti Lijaku. Ko končno naberem dovolj višine in priklopim Čaven, vidim dve našpičeni padali, kako se vračata s Čavna nizko, ko dva tepena muceka. Zato raje obrnem še jaz nazaj, predno bi bil “tepen”, kar se je kasneje pokazalo za edino pametno.

Manca bo peljala alfico in navidez je že vse urejeno. Ostali (Lusja, Erzo, Mega, Uki, Dragan) so še v luftu. Ko čakamo Luka, pokliče Uki Manco, naj ga pride iskat v Ajdovšno na letališče, kjer je pravkar pristal.

Ukijev let

Ukijev let s Kovka

Manca odšiba z Ukijevo makino, pride Luka, Lusja menda ravno pristaja. Ker je sonce že nizko, se je treba hitro odločiti. Predlagam, da kar gremo sami trije, saj bomo na Nanosu prej, preden se bo preostanek jate zbral pri Anji. Med potjo najprej zapeljemo od Anje mimo Dragana (ki je iz neuspelega priklopa Nanosa pricuril nazaj skoraj do Anje), ki ga naša avantura ne zanima in gre raje na pitje in prehranjevanje (?) k Anji kar peš, pred Podnanosom pokliče pa še Erzo, da je tam nekje pristal.

Erzov drugi let s Kovka

Erzov drugi let s Kovka

Ker nima smisla zgubljati časa, ga samo povabimo zraven (kar brez pomisleka sprejme) in se kmalu še on stlači v že nabito poln avto robe in 3 ljudi (pravzaprav ga stlači v avto Mateja 🙂 ).

Ko smo že tik pod grebenom pred lovsko, pokliče Manca, da njih Nanos ne zanima in naj se zmenim z Ukijem glede reševanja našega avta. Še Uki pove, da jih Nanos ne zanima (seveda, saj so vsi štirje lepo in dolgo leteli 🙂 ), pa mu jaz povem, da mi je to jasno, in da mi samo pričakujemo pomoč pri reševanju našega avta, ki bo ostal gori na gori. Uki si vzame timeout za posvet z ostalimi, potem za grebenom zgine signal,… mi že cincamo ali gor do Hieronima ali na Renjake in se odločimo za Renjake (sonce že zahaja, piha že dol, gor, dol, kam ?, kaj bo više gori ?, na robu še mogoče ujamemo… parkiramo).

Pakiramo se iz avta, Erzo že hiti na start, pozvoni Manca Mateji (moj telefon še ne lovi… malo kasneje prileti nekaj smsov o neuspelih klicih Mance in Ukija) in nas seznani, DA JE NJIHOVA ODLOČITEV, NAJ SE ZNAJDEMO SAMI… Luka (ki še ni letel z Nanosa in tudi sploh še ni bil tu gori z avtom…) se odloči, da bo pomagal najprej nam, če pa kdo ne bo odletel, bo poskusil nazadnje še on… Za robom se zliva občasno že dol, na robu občasno gor (Erzov na novo postavljen trakec že kaže tako 🙂 ), Erzo ima že postavljeno in seveda v takem vetru neuspešno poskusi prvič. Luka pomaga  Mateji in meni postaviti. Pa še Erzu, ki v drugem poskusu potrga štrikce. Tudi Mateja je prvič neuspešna in prekine, čeprav je imela padalo že lepo nad sabo, samo odločila se še ni zares…

Potegnem še jaz naprej in ga imam nad sabo in stopim čez rob. Takoj na desno in tik ob/pod grebenom proti Vipavi. Sonce je ravnokar zašlo, jaz pa samo upam, da bo še ostalim ratalo (za sabo ne vidim še nikogar, pa tudi gledam ne preveč, ker napeto pazim, saj drsam tik nad drevjem ob pobočju). Komaj se privlečem do strelišča (zadnji glavi se moram izogniti levo naokoli, ker sem prenizek), pa naravnost čez v luknji med zadnjimi drevesi do travnika malo pred pumpo na avtocesti (na strani strelišča), saj ni šans, da bi šel čez avtocesto. Z dokaj močnim vetrom v rit v šprintu elegantno pristanem na travniku.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam, vidim v večernem mraku, da Erzo odvije čez avtocesto,

Erzov let z Nanosa

Erzov let z Nanosa

Mateje ne vidim nikjer (ali ni startala, je mogoče Luka ?… ). Po telefonu pokličem Matejo, Luka, pa nič. Pokliče Manca kaj je z nami…  Končno Luka javi, da je Mateja odletela. Pokliče še Mateja (vsa vesela in vsaj malo potolažena), da je pristala.

Že v temi odidem do strelišča, kjer me pobere reševalna ekipa Luka :-). V avtu mi povedo, da je Erzo odletel kljub raztrganemu padalu kar s pobočja pod robom (!)… Mislim, da smo vsi ful zadovoljni, razen Luka (ki pa tega ne pokaže…). Jaz pa še sploh vesel, ker je to moj 200-ti novnov start 🙂 .

Medtem, ko ostali osvajajo Buzet … pardon – Kovk, se Andrej loti osvajanja novih startov po Pivškem.

Brez LCja in brez zemeljske podpore se najprej odpravi proti Mašunu in ponovi Planino nad Okroglikom kot svoj 60.različni start.

Andrejeva Planina

Andrejeva Planina

Nato gor na Šilentabor in v praznino proti Z kot svoj 61.različni štart.

Andrejev Šilentabor

Andrejev Šilentabor

Pa še nazaj v Pivško ravnico in gor na Tuščak, ki pa žal ni 62., ker je tu že bil. Je pa zato 3.različni danes in 3.letos nov 🙂

Andrejev Tuščak

Andrejev Tuščak

Dva novanova in en nov in trije različni v enem dnevu 🙂