Ker dopoldne še ne morem, se jata v dveh skupinah že predhodno odpravi na Zavrh.

Prva ekipa (Erzo, Emil, Mega in Edo Pohl) pride na start in kljub močnemu vetru odštarta.

Ko pride druga skupina (Mateja & Luka, Luka Slak, Turčin, Idrijci Miha Mlakar, Borut Lapajne in Matej Leskovec) in za njo z rahlo zamudo še Manca, samo čakajo, da se bo sunkoviti veter  kaj umiril. Pa se ne.

Ko vozim proti Vrhniki, vidim nekaj padal, ki visijo v luftu in se priključim na postajo. Uki javlja, da mu je dovolj tega guncanja in gre dol.

Ukijev let

Ukijev let

Ko sem mimo Bistre, me pokliče Erzo, da je pristal nekje ne Barju, ven od Bistre (pa še daleč od Bevk…), mi da koordinate, ki jih v obliki stopinje-minute-sekunde LC hvaležno sprejme in me usmeri do pospravljajočega Erza.

Erzov let

Erzov let

Erzov komentar 1.leta: sem se držal raje spodaj, ko je hotelo gor v močnem vetru in močni termiki pod črnimi oblaki (sem hotel v Bevke)

Na pristanku pri Škorpijonu še Mega, Emil in Edo.

Emilov let

Emilov let

Edov let

Edov let

Pa še Edov film leta .

Edov komentar leta: Imeli srečo, da je na kratko popustilo na štartu. Veliko vetra, na trenutke šel nazaj. Dva stebra , ki sem se jih upal!moral obrniti sta bila zelo močna. Sploh ta drugi nad štartom me je izstrelil na 1400 (več se nisem upal) z več kot 5(hm..prej 3). Uglavnem zelo zrukano.
Sprobal tudi Kobo+BlueSkyVario. Vario je dovolj glasen in občutljiv. XCSoar sw pa moram še malo skonfigurirati. Stalno mi je kazal opombe o zrčnem prostoru 🙁
Komentarji (1)
  • 1.Uroš Novak : Si bil tudi videti kot na raketni pogon! [31.05.2014 16:19]

 

Naslednjo uro modrujemo, oni čakajo zgoraj na startu, jaz bi pa letel… Ideja je tudi odhod na Primoža (Vel.Lašče). Ker so leteli (in vsi veseli, da se je v tem vetru vse dobro končalo…), jim ni več treba in so na koncu odpeljejo na šoder.

Počakam, da oni od zgoraj pridejo dol, ko se predajo. Idrijci bi čakali v Borovnici, Manca obljublja, da bo na večer bolje…

Odpeljem se na šoder, kjer se Emil in Mega poslovita. Erzo predlaga kebab na Vrhniki pred končno odločitvijo kam. Mateja  & Luka se tudi poslovita, Erzo, Luka Slak in jaz na kebab. Ob prehranjevanju postane vse bolj rožnato in še sonček razžene sive oblake in jih spremeni v bele kumuluse. Pokliče Manca, da je že bolje in da so Idrijci “že v zraku”. Ta laž nas takoj spravi na obrate in gasa v Borovnico (kjer so še vsi pri Škorpijonu).

Gasa gor in na start. Res je bolje in res piha manj. Priključil se je še Redstar. Drug za drugim v luft. Še Mateja & Luka prihajata nazaj na start.

V zraku je veter močan, vendar mi je letenje ugodno. Na V.Trebelniku naberem do 1000, potem pa se odpeljem proti Vrhniki, medtem ko ostali vozijo sem in tja. Na Javorču še rahlo naberem in z bogato višino pristanem na fuzbalu v sončku, vesel nad lepim letom .

Zoranov let

Zoranov let

(Andrej Erznožnik komentar : prišel, videl, odletel (danes edini na Vrhnko)  [31.05.2014 22:20])

 

Pospravim, do LCja na šoder in gasa v LJU. Ostali še nekaj časa jadrajo in pristanejo bodisi pri Škorpijonu ali pa potegnejo čez Vrhniko…

 

Erzov drugi let

Erzov drugi let

Erzov komentar 2.leta: Kljub močnemu vetru, ki je nastopil po prvih petih pilotih, ki so šli v zrak, nekateri nismo hoteli domov. Le počakat je bilo treba. Ob 19:15 je šlo na 1500. Spet se je izkazal ZAVRH, kot najboljši štart v Slo danes in kako napako bi naredili, če bi rinili na Lijak. Po drugi strani je pa res, da bi lahko šli najprej na Lijak in potem ob 6h še sem. 14 letov danes, 13 pilotk in pilotov. MOJ JUBILEJNI 500-ti ŠTART NA ZAVRHU. Pokojni Stanislav Rus, ki ga ni od leta 1999 jih ima še zmeraj več; vsaj 512!
Komentarji (4)
  • 1.Jože Iskra : ne zamenjam [31.05.2014 22:12]
  • 2.Edvard Pohl : saj sem vedel 🙁 [31.05.2014 23:18]
  • 3.Tomaž Čopi : Kaj smeha 🙂 [31.05.2014 23:31]
  • 4.Roman Debevec : Ta let je vreden vsaj 100 pik! Mal zaradi potrplenja in vztrajnosti,mal pa zaradi lokalpatriotizma!! Erzo,presenečaš! Takšnega te še ne poznamo… 😉 IN ČESTITKE ZA 500TKO!!! [01.06.2014 13:51]

Erzov komentar leta: Ko se v nedeljo (25.5.) na Uncu, vidim kako rastejo v požledu podrti daljnovodi, se zavem da nimam več dosti časa.

Že naslednji dan sem ob 8:30 že tu, na terenu. Do daljnovoda št. 115 pridem v prvih kapljah nevihte, ki se razbesni in tisto dopoldne zaliva vse do LJ. Zgoraj srečam delavce hrvaškega Dalekovoda, ki tedaj z dvigalom sestavijo zgornji in spodnji del stebra. Moker kot cucek se vrnem do avta, toda situacijo si le ogledam.

Danes je prvi naslednji dan z napovedano burjo. Dopust in ponovno na teren. Spodaj na Uncu srečam delavce in jih vprašam kje začne pot, ki pripelje prav do št. 115. Eden me takoj spozna: »Ti si onaj, koji je…«, cesta pa je taka, da ne moreš do vrha.

Ob 9h sem zgoraj, vetra ni nič. Do 10h, ko prvič postavim padalo, zgolj opazujem, obešam vetrne trakce, tacam rosno travo na 10 m širokem, popolnoma ravnem travniku, ki je zadaj in spredaj omejen s strmino, na katerem so kupi, ki so ostali za posekanimi leskami, ki dvo-triletno ponovno izraščajo. Tja je padalo nemogoče postaviti, sama širina travnatega placa pa ne dovoljuje teka za dvig padala, saj ob postavljenem padalu stojim komaj 2m do 1-1,5 m visokih mladih grmov (pozicija 1). Resnici na ljubo in meni v uteho, ima ta palisada grmov dve škrbini, ena na sredini, širine enega metra ter druga na skrajni desni ob drevesih, ki ima 4 metre širine. Ko je vetra še malo, pa še ta kar nekaj z leve, pridem na idejo, da bi štartal po dolžini travnika, z desne proti levi, nakar bi s padalom nad sabo odletel skozi srednjo škrbino (pozicija 2). Dvignem ga, pretečem do sredine, pa po trakcih zapiha dol, zato prekinem. Kasneje se veter ojača na 4, 5, 6, 7 m/s. Dvakrat štartam pozicijo 1, padalo pozno dobim nad sabo (saj je na štengi travnika postavljen v brezvetrju), ko že stojim sredi grmovja in starih vej, skozi katere se mi vdre do kolen in odleteti seveda ne morem. Enkrat še škrbine ne zadanem. No, nazadnje odletim pozicijo 2, točno tako kot sem si zamislil in zunaj v močnem vetru celo zajadram.

Erzov let

Erzov let

Vse skupaj poskusim štartat le petkrat, ves ostali čas se kvečjemu prestavljam z ene na drugo pozicijo in čakam na veter. Še peš po avto, pri katerem sem ob 13:30. Misija kompletna! (1.6.2014, ko priletim iz Zavrha so na daljnovodih spet napete žice!)

Erzo me čaka na Uncu, ko zaključi teren (po objavljenem zgornjem letu je sedaj jasno, kaj je bil ta njegov “teren”….) . Govoriva o Grmadi, pa je že vse zabasano in močan V. Pa se Erzo pod Starim gradom, kjer stojiva, spomni na sosednji travnati grič Kali.

Po kolovozih z LCjem sem in tja in do konca. Projektna oprema in še pešaka na vrh (ki je krtina ranga Veliki Orljek – po položnosti in višini 🙂 ). Piha prava smer in kar močno. Postaviva. E

rzo potegne in se poskuša odlepiti, pa ga vsakokrat, ko poskoči v zrak kar prestavi nazaj. Ko se utrudi od poskakovanja, zaleže. Medtem sem pripravljen tudi sam in potegnem in rinem naprej. Ko ugotovi, da sem na vzletni pisti v pogonu, se splaši in napne vse sile in poskoči in ga odlepi. Hkrati sem pa v luftu tudi jaz. Skoraj paralelno se odpeljeva dol. Mali naju liftne, potem pa jaz pristanem na pokošenem travničku.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo pa seveda stera še naprej in se zapelje v luknjo 100m naprej in 10m globljo 🙂 (da ima več dolžine in višinske razlike 🙂 ).

Erzov let

Erzov let

Ko pospraviva in sva nazaj pri njegovem avtu, gruntava kam naprej. Draživa Emila, pa se ne da, Uki pa se javi z idejo o Zavrhu.

Nazaj na Vrhniko in (kratek) razlaz. Pa z Ukijem snidenje na šodru. Cilj – greva pogledat na Zavrh (še prej pa še na Sebonji Laz – mojo bolečino od včeraj…).

Pri Škorpijonu je Erzo že z nama  🙂 in gasa gor. Uki pokaže njemu znani kolovoz na Sebonji Laz in že smo na včerajšnjem startu. Kjer danes nabija striktno z leve (jasno, saj je V). Jaz še malo čakam, da bi nabijanje popustilo, onadva pa se mi režita…

Še na Zavrh do kmetije, kjer opazujemo črne prasice na nebu in čakamo Emila, ki se pametno, v Borovnici, odloči da odstopa. Mi pa odstopimo 10 min kasneje, ko se ulije na Zavrhu…

Ob 13.20 na Železniški brez pravega cilja… Kovk, Vremščica, Koreno, proti Horjulu, Zavrh ?… Povsod zabito, edino nad LJU kotlino nekaj modrine (Glej Erzov komentar spodaj 🙂 ). Piha pa itak kakor se komu zdi… Zavrh.

Ko parkirava piha od zadaj (Z). Nima smisla hoditi na start. Erzo se takoj spomni projekta za Pokojiščem in odpelje pod hrib, ki je že deloma zaraščen.

Na vrhu/startu sonček, piha delno z desne (JZ). Erzo postavi pri opazovalnici bolj v veter proti J (pa bolj zaraščeno pod njim), jaz bolj proti JV (pa manj šavja na pobočju). Potegne, zalaufa naprej, malo pobrca grmovje in je čez in zavjuga in pristane nekje spodaj (kjer je kao pristanek).

Erzov let

Erzov let

 

Komentar leta: Najtežje se je odločit na Vrhniki. Kam? Vsenaokoli kipijo oblaki, le Mah (Barje je lepo spokojno v soncu). Krim: S, Postojna: S, Slivnica: JV. In pade odločitev za Zavrh, da vsaj daleč ne bo treba, če ne bo nič. V vasi vetra ni, še več, ponuja se hrbtni J, zato takoj semle, kjer letel, jadral (?) že naše železo v ognju, Roman Debevec. Kljub črnim oblakom naokoli tu plava, sončna luknja. Ponuja se do 2m JZ. Uspem odletet z dotikom krošnje drevesa, ki vsebolj zaraščajo pašnik. Kompanjon pa skoči na “manjši” grm, da je potem obiranja okroglo eno uro (brez pomoči Megata), da se spraviva v red in novim dogodivščinam naproti!
Komentarji (2)
  • 1.Roman Debevec : Ha,ha,če druzga ne, se pa dobr sliš… [29.05.2014 19:27]
  • 2.Janko Bogataj : Ni treba dvakrat ugibat kdo je bil kompanjon 🙂 [29.05.2014 19:32]

Meni piha bolj z desne in čakam, da bi vsaj malo pihnilo bolj gor. Pa noče. Pa potegnem in ga imam v zraku in lovim proti vetru, pa po pobočju dol. Odlepim se od tal in čez 10m spet pocepetam po tleh. Padalo mi odnaša v levo, direkt v velik leskov grm=malo drevo. Ustavim se in zabremzam, ampak padalo se samo prevali čez vrhove.

Zoranov poskus

Zoranov poskus

Naslednjo uro, najprej sam, potem pa skupaj, rešujeva vrvice. Še enkrat gor na vrh, pa se mi Erzo samo smeji, saj piha že delno od zadaj (Z), pa še pojačalo je.

 

 

Na Pokojišču gruntava, kam bi še šla. Mega odsvetuje svoj okoliš. Sv.Ana mogoče bo.

Zdraživa Ukija in se dobimo v Podpeči.

Pri cerkvici piha močno, vendar merilec pokaže sunke Z samo 7,2 – JZ bolj zunaj. Torej bo moralo biti super.

Postavi Erzo (ki ves čas nabija, da je računal, da bo Uki pokazal…), lepo dvigne v močnem in odleti v dvigovanju (pride nad start).

Potem postavim jaz. Zadaj proti LJU je vse črno, švigajo strele in grmi. Z Ukijem se sprašujeva, če bi malo počakala. Uki zagovarja teorijo, da se oblak ne širi več (rob je ravno nad Sv.Ano, nad nama) in da očitno že “počasi” razpada 🙂 . Veter rahlo spusti (“…očitno oblak razpada, saj ne zauga več tako močno…” ). Erzo je izginil proti pristanku.

Erzov let

Erzov let

Potegnem in lepo dvignem in umirim, pa majčken frontalček, ki me odpelje kar nekaj korakov nazaj, sedem na tla, padalo pa v kobra stil in me odšlepa čez cesto na travnik zadaj, Komande sicer navijem do konca, ampak šele Uki uspe potlačiti coto na tla. Še enkrat na start (zdaj je pa res že črno), počakam, da malo manj pihne in še enkrat potegnem. Cota nad mano in gre po cm naprej, potem pa le speljem in sem v luftu. Le malo zgubljam, nekaj mi celo piskne za gor, zavjugam proti vetru počasi in bolj ven, kjer začnem zgubljati in se odpeljem ekspresno z vetrom na letališče.

Zoranov let

Zoranov let

Uki je v zraku takoj za mano in kar nekaj pojadra, preden pristane ob meni. Še na zaključno sladoledno druženje…