Padalska jataKot rečeno, Erzo, Mega, Ščuka, Gorazd, pa še kdo – gredo na Buzet. Od vsega se vidi le še Rabičev let po Istri, vse ostalo bo potonilo v brezno neregistrirane zgodovine 🙂 …
Erzov Buzet
Erzov komentar leta: smo spet bežali dol, tokrat pri Divači – hud razvoj oblakov.
Ko so potem pristali, kakor pač kdo kjerkoli že, je moral Mega nazaj na Buzet po svoj avto, Erzo pa izkoristil vmesni čas na Vremščici.
Erzov prvi na Vremščici
Erzov drugi
Erzov tretji
Pa med potjo v Podpeč pokličem Erza (x njegovih neodgovorjenih klicev med našim posedanjem v gostilni), ki pove, da po zaključenem Buzetu ravno startuje na Vremščici in da je super in se da nabrati in sploh… In me seveda zdraži (čeprav v prvo odklonim). Pokličem Ukija, ki pa je zelo za. Še Grimšič in ata Štusej vpijeta zadaj v telefon, da gresta ona dva tudi in smo zmenjeni.
Z Rakitne pridejo na Unc in od tam z LCjem na Zgornji start. Vmes nam Mega (prihajajoč z Buzeta) dostavi Rajka Sila, ki je pravkar scuril.
Na vrhu nas pričaka toplandajoči Erzo in nam pomaga postaviti v vetru, ki se ravno takrat začne čudno spreminjati in upadati (tudi od zadaj pihne 🙁 ). Uki potegne prvi od naše novodošle ekipe, Sila v takem ne bo, Potem Simon in jaz. Uki in Simon najdeta dviganje bolj zunaj. Ko pridem jaz tja blizu, ne najdem nič in scurim pod cesto pod piko (še čez gozd za na letališče sem prenizek … 🙁 ).
Zoranova curaža
Uki še nekaj časa vrti, potem pristane na Piko zraven ata Štusa.
Ukijev let
Erzo, po y toplandih še od prej, velikodušno opravi funkcijo šoferja in pripelje LCja dol. Na letališču še poberemo Simona
Simonov let
in gasa v center SLO.
Približno v tistem času pa Samsa celi rane (?) na Nanosu,
Andrejev let
Boris pa uživa v večernem letenju s Kovka proti Postojni…
Borisov let
Danes je napovedan šibek JV in preden bomo šli kamorkoli, bom šel pogledat Sebonji laz (že dvakrat je na ogledu pihalo narobe 🙁 ).
Ko pridem gor, krasen sonček, toplo, bazice se šele delajo in – piha narobe. Od zadaj. Sever.
Postavim vejice in obesim trakce in piha še vedno narobe. Od zadaj. Postavim coto, lepo preverim štrikce, oblečem tangice in – malo sedem v travo. Potegne z leve, od Krima (V) – to poznam že od zadnjič z Ukijem in Erzom.
Še malo hodim naokoli in se delam, kot da ne vem za kaj gre. Veter se naveliča in za trenutek preneha. Hitro se vpnem in potegnem in zalaufam in mi prime in sem že v luftu – pa se veter hitro zdrami in pihne od zadaj in me posadi na travo in prekinem (pred dotičnim grmom od predzadnjič z Erzom…).
Potem se greva tako še trikrat. Vsakokrat zmaga veter (čeprav, roko na srce, je veter toliko pazljiv, da mi sploh več ne pusti odlepiti se od tal in mi butne padalo čez glavo ali na stran, ko sem še trdno na tleh).
Potem se odločim, da ga bom prelisičil: padalo obrnem proti V, kot da je pobočje usmerjeno tja, počakam, da neha pihati od zadaj in butne z leve od Krima in takrat hitro potegnem in laufam delno poševno po pobočju, da mi veter pusti, da se padalo lepo dvigne nad mene. Potem pa ga hitro usmerim desno navzdol po pobočju in sem v luftu :-). Seveda se veter hitro maščuje za to prevaro in pihne po hribu navzdol in me splakne proti grmovju, ampak jaz sem že lepo nad tlemi. Poskuša še z dvema, tremi sunki, ki me nabijejo gor, pa sem, pa tja, jaz pa zavijem v desno, da bom pristal tako kot Erzo zadnjič. Veter pa se ne pusti zgoljufati in me pospeši od zadaj in sploh noče spustiti, tako, da se že vidim prliman na smrekah na koncu kratkega travnika (zadnjič, ko sva šla z Erzom gor, se mi ni zdel tako kratek)… Zavijem ostro v desno v pobočje in se zapeljem malo gor in pristanem v hrib po travniku navzgor (hvala bogu je tu še nekaj travnika pred leskovim nasadom). Zmaga ! Vesel ko radio 🙂 .
Zoranov skok s poskusi
Slišiva se z Erzom drugič in potem vidiva v nalivu na Vrhniki, ko ugotoviva, da je danes najbrž to tisto, kar nam je bilo dano 🙂 .
Zjutraj Pavlič podreza, kakšne so naše ideje za danes. Pa jih še ni. Kasneje se še Manca prijavi v jato. Potem pa nič, dokler Erzo ob 11.30 ne javi, da je panika: ob 12h odhod za Slivnico, da še ujamemo pred poslabšanjem.
Na Železniški še Koc poleg Erza. Pri pumpi v Cerknici vskoči še Mega in gasa gor.
Na startu piha v glavnem od zadaj dol, včasih pa tudi malo gor. Malo zaležemo. Mega sicer potegne ven padalo, pa spet nazaj prisede, jaz pa gledam vedno bolj črne oblake, ki zapirajo nebo. Zamenjam I.klaso s cota klasse (saj ne pričakujem več nekega preleta) in začnem postavljati. Malo posije sonček in hitro začnejo postavljati še oni trije.
Odleti Mega, ki najprej zacuri, potem pa se precej razrukano dvigne v višave. Še Erzo v luft, lepo nabira, ko mimo pridivja vojaški NATO reaktivec 200m nad Megom (Notam ?!). Potem pa še jaz potegnem, pa me Koc zaustavi z vpitjem (ki se izkaže za neutemeljeno), ki pa povzroči, da se zaustavim in padalo gre preko mene v zapletenost 🙁 . Koc potem v drugem poskusu odleti, jaz pa “razrešim” štrikce in potegnem.
Šele v zraku ugotovim, da so štrikci na levi še vedno zapleteni. Ko se s tem sprijaznim, zapeljem nazaj k pobočju in naberem izgubljeno. Ker pa gre lepo gor in je zgoraj temna baza, me malo zaskrbi, saj imam leve štrikce tako zaštrikane, da tudi pod razno ne morem potegniti ušes. Pa se raje odpeljem ven, da bi šel dol, pa me drži na isti višini in celo dviguje. Vidim, da sta Erzo in Mega že pristala,
Erzov let
Koc pa zadaj vrti proti bazi. Končno me začne spuščati in pristanem zraven Mega.
Zoranov let
Manca in Slak medtem prideta do Erza s svojim avtom, kjer malo kasneje pristane tudi Koc.
Kocov let
Na pumpi potem modrujemo, kam bi še šli letet, pa ni v črnini, ki nastaja, nobenega pametnega predloga. Mega se poslovi, mi pa na Vrhniko, kjer pade odločitev LC-jevih potnikov, da gremo na Ulovko. Žal nas zahodnik v Podlipski ne spametuje in pridemo gor na start, kjer piha konkretno od zadaj. Jaz sicer postavim coto, pa me vsi prepričujejo, naj ne norim. Na koncu pospravim in smo za danes fraj…
Glede na včerajšnje izkušnje in podobno vremensko situacijo, se dogovorimo za 14h na Šodru. Erzo, Mega in Samsa. Pride še Boris in nas vse naloži v kangooja in do Borovnice.Še Manca se stisne v avto in gor.
Na startu piha podobno močno, kot včeraj zvečer. Mega prvi v luft, potem Boris, pa še Samsa in Erzo. Potem gre še Manca in jaz (moj start obupen, z napol zaprtim padalom in poskusom prekinitve, ki se srečno izteče v wingover iz poseke 🙁 ).
Ko se malo pomirim, vidim, da me kar lepo drži in odvijem na levo na sleme V.Trebelnika, nad katerim kroži le Erzo. Ostali so niže spodaj. Takoj mi zagrabi in zavrtim in nabiram. Pridruži se še Erzo, ki me kmalu nadleti. Nabiram do 1300, potem pa se usmerim bolj ven in vzdolž grebena (Mega mi je že prej izginil – proti Uncu, Erzo se sedaj usmeri nazaj proti J). Lepo me drži, občasno zgubim, pa me spet dviguje. Manca pelje daleč ven nad Barje. Boris je bolj zunaj, malo niže, zadaj ob grebenu nabira še Samsa in je kmalu ob meni. Pred Javorčem veter pojača in bolj zunaj navrtim še 200m. Usmerimo se preko Vrhnike proti BJju. Vidim, da je Andrej obrnil nazaj in kasneje pristane pri avtih.
Andrejev let
Boris vrti okoli BJja in počasi pristane.
Borisov let
Sem vsaj 150m nad njima in se odpeljem naprej proti Veliki Ligojni in zavijem v Podlipsko s 65 km/h. Močan veter kar trese padalo, tako da si kar želim dol in pristanem na križišču, na pristanku z Ulovke.
Zoranov let
Veter polaga drevje naokoli. Namerim 8/12,9 vetra na tleh !! Komaj pospravim ob razmetavanju vetra, potem pa štop do glavne ceste (telefon sem pozabil v avtu ob odhodu), kjer me pobere Samsa. Do BJja, kjer sta že Manca (tudi priletela do BJja) in Boris. Sladoled in na Šoder, kjer Manca nadaljuje s štopom v Borovnico, Andrej vzame Megov avto in na Unc, kjer je Mega pristal doma, Boris pa po Erza, ki je najprej peljal do Grmade, pozdravil Emila, ki tam jadra,
Emilov let
potem pa odpeljal nazaj do Logatca.
Erzov let
Boris pa potem še enkrat gor na drugi let 🙂
Borisov let